V proizvodnji hrane je nastalo precej več odpadne hrane kot leto prej, v trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter gospodinjstvih pa skoraj enaka količina. Prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 78 kg hrane, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Več odpadne hrane je nastalo predvsem v proizvodnji hrane, poudarjajo na statističnem uradu. Kot so zapisali, se je lani zavrglo 164.803 ton hrane ali za devet odstotkov več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo. Nekoliko več odpadne hrane je nastalo tudi v trgovini z živili (za 7 %) in gospodinjstvih (za 2 %). 

Tudi v prejšnjem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni Surs znižal za tri odstotne točke in znašal 37 %, so še ugotovili. 

Skupno tri četrtine odpadne hrane, predelane v bioplinarnah in kompostarnah

Večina odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah (41 %) in aerobno v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 22 % odpadne hrane. Nekaj manj kot 3 % celotne količine odpadne hrane pa je bilo obdelane po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

Na svetu vsak dan zavržemo več kot milijardo obrokov 

Na svetu vsak dan zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, je opozorilo lansko poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje. 

Kot so v sporočilu za javnost poudarili Združeni narodi, je Indeks odpadne hrane (UN Food Waste Index) za leto 2022 pokazal žalostno realnost, v kateri je več kot 730 milijonov ljudi po svetu lačnih, istočasno pa smo zavrgli več kot milijon ton hrane, ki bi jo lahko še uporabili. V poročilu so zajeli podatke iz 100 svetovnih držav. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče: na svetu zavržemo v povprečju skoraj petino užitne hrane. 

Ekologi brez meja pozivajo: Restavracije, ne meč'te hrane stran!

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani pa Ekologi brez meja vabijo k sodelovanju v vseslovenski pobudi Krožnik 12.3 za manj zavržene in več trajnostne hrane v restavracijah. 

Projekt bo nadgradnja dosedanjih prizadevanj za manj zavržene hrane, ki se jim posvečajo zadnje desetletje, pa tudi sodelovanja s turističnimi ponudniki na poti zero waste, kjer so zavržke zmanjšali tudi za polovico. Tokrat bodo v ospredje postavili slovenske restavracije, s katerimi želijo zmanjšati količine odpadne hrane, zasledovati trajnostne nabavne politike ter razširiti ponudbo lokalnih, sezonskih in rastlinskih obrokov. K sodelovanju vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov, so sporočili. 

Projektu so se pridružili v vidnejših slovenskih restavracijah 

Z namenom popisa in prenosa najboljših praks so se projektu že priključile nekatere vidnejše trajnostne gonilne sile, med njimi Hiša Linhart, Gostilna Repovž, Posestvo Monstera in drugi. V pripravo ukrepov in prenos znanj bodo vključeni tudi dijaki in študentje gostinsko-turističnih smeri.