Dubrovački dnevnik je pred nedavnim poročal o nenavadnem ulovu. Slovenci na otoku Pelješac so v okolici mesta Dingač s podvodno puško ujeli nenavadno pisane ribe. Izkazalo se je, da gre za ribe papagajke. Riba je sicer izredno okusna, je za medij opisal bralec. Kot je pojasnil dr. Valter Kožul iz dubrovniškega morskega inštituta, pisane papagajke sicer živijo v toplih morjih, še posebej v Aziji, kjer se hranijo s koralami in algami. Te z lahkoto prelomijo, saj imajo zelo močne zobe. Zaradi podnebnih sprememb pa se te ribe vse bolj širijo proti severnemu Jadranu.

O njih je podrobneje že pisal znanstvenik iz splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo biolog Ivan Jardas. Poudaril je, da imajo majhna usta, zraščene zobe, njihovo telo pa krasijo velike luske, hrbtna plavut pa je spredaj bodičasta, zadaj pa mehka, medtem ko so običajne dolžine 30 centimetrov. Zrastejo do pol metra, hranijo se z mehkužci in raki ter se drstijo od avgusta do oktobra.

Zanimivo je tudi to, da papagajke skozi življenje večkrat spremenijo barvo telesa. Papagajke namreč živijo v skupnosti in če ta skupnost ostane brez dominantnega samca, ena od samic spremeni barvo in spol ter postane alfa samec. Razširjene so vzdolž obal od Portugalske vzdolž vzhodne atlantske obale do Senegala, redno pa jih ponujajo na ribjih tržnicah v Maroku, na Cipru, v Turčiji in včasih v Grčiji. Ujeli so jih že v južnem Jadranu v bližini Lastova.

Poročali smo že o eksotičnih vrstah rib, ki vse pogostoje plavajo tudi v jadranskem morju. Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja. Med njimi so denimo vevričjak, cunami riba, modra gospica, terapon ...

Poleg tujerodnih vrst se v našem morju v zadnjih desetletjih pojavljajo tudi vrste, povezane s tropikalizacijo, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran. Ta proces se nanaša na pojavljanje toploljubnih vrst v severnejših predelih Sredozemlja in Jadrana. Zaradi segrevanja morja toploljubne ribe razširjajo svoje območje razširjenosti proti severu. Ne gre za vrste, ki bi prihajale iz drugih biogeografskih provinc, temveč za vrste, ki živijo v južnejših, toplejših delih Sredozemlja. Poleti visoke temperature morja vabijo nove vrste. Trenutno je problematična predvsem skakavka (Pomatomus saltatrix), ki ni tujerodna vrsta, ampak je povezana s širjenjem proti severu zaradi višjih temperatur. Ta predvsem na Hrvaškem, ob Neretvi in Mirni ter v Črni gori, že več let povzroča konkretno škodo v ribištvu. Pojavlja se tudi v slovenskem morju, vendar za zdaj ne povzroča hujših težav. Pojavljajo pa se tudi delfinka (Coryphaena hippurus), velika sardela (Sardinella aurita), črnuh (Centrolophus niger) in veliki morski mesec (Mola mola), našteva. Dvakrat doslej, enkrat pred Piranom in enkrat pri Bernardinu, so v slovenskem morju opazili celo moreno (Muraena helena), ki je tudi povezana s tropikalizacijo. A za zdaj dokazano negativne vplive povzroča le skakavka, izpostavi dr. Lipej. Kot sklene, smo ravno mi prav zaradi lege v severnem Jadranu in razmeroma hladnega morja pozimi bolj varni pred tem, da bi se v našem morju ustalila kakšna nova vrsta, povezana s tropikalizacijo ali z bioinvazijo.