"Če smo se morda v preteklosti še lahko spraševali, kako resna težava je naraščanje temperature, se ta zdaj kaže na toliko različnih načinov, da tu ni več nobene dileme. Težava je zelo resna in vročinskih valovi so le ena od posledic," pripoveduje profesorica Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na naših geografskih širinah se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi,  še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice, opozarja. 

"Vročino zaenkrat bolj povezujemo z neugodjem, da nam je poleti prevroče, se zelo potimo, morda ima kdo glavobole. Vendar takšna izpostavljenost vročini pomeni tudi zmanjšanje naše storilnosti – fizične, še bolj pa naših kognitivnih sposobnosti. To lahko vodi tudi v napake, ki povzročijo delovne nesreče, ki verjetno ne bodo neposredno pripisane vročini. K temu dodatno prispeva dehidracija, pogosta dehidracija pa povzroča kronične bolezni ledvic. Povečan vročinski stres povzroča zmedenost, vrtoglavico, slabost, vročinske in/ali mišične krče, omedlevico in v skrajnem primeru vročinsko kap," našteva posledice naraščajočega živega srebra.  

Kakšne temperature oziroma pogoji so za človeka že lahko nevarni?

Iz povprečij, povprečnih sprememb si ljudje zelo težko predstavljamo, kakšna sprememba temperature je nevarna za naš organizem, ker nimamo ozaveščene povezave med spremembo povprečne vrednosti in spremembo ekstremov. Predvsem gre za kombinacijo visokih temperatur z višjo vlažnostjo zraka, pojasnjuje. To je pomembno recimo pri uporabi ventilatorjev, ki so uporabni za hlajenje do neke meje (približno do telesne temperature, a odvisno od vlažnosti, njihova učinkovitost hitro pada, ko smo nad 30 stopinj Celzija), pri višjih vrednostih pa imajo celo obraten učinek. Pri nizki vlažnosti se telo lahko zelo učinkovito hladi z izhlapevanjem potu, pri višji pa ne, kar pomeni izredno veliko razliko v energijski bilanci, poudarja. Kot ponazarja, moramo biti pri 20-odstotni relativni vlažnosti, pri temperaturah zraka nad 35 stopinj Celzija že zelo pazljivi pri daljši izpostavljenosti ali fizični aktivnosti, pri temperaturah nad 41 stopinj Celzija pa je že zelo nevarno, da v takšnem primeru izpostavljenosti pride do kapi. Pri 50-odstotni relativni vlažnosti se ti dve meji prestavita na 31 in 35  stopinj Celzija, pove Pogačarjeva. 

Pri višjih temperaturah lahko skrbi  vse 

"Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene in morajo biti ob vročih dnevih še posebej pazljive. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost," svari Pogačarjeva. V hudem vročinskem valu leta 2003 je v Franciji umrlo ogromno mlajših moških, ker so bili pri delu toliko bolj obremenjeni, spomni Pogačarjeva.  

Vročina odgovorna za okoli 90 odstotkov smrti zaradi naravnih nesreč 

Koliko smrti lahko v Evropi in Sloveniji pripišemo vročini? Po poročilu Evropske okoljske agencije je bilo v državah članicah v obdobju 1980–2020 nekje med 80.000 in 130.000 (različne baze podatkov) smrti zaradi vročine, kar je velika večina (okoli 90 odstotkov) vseh smrti zaradi naravnih nesreč. Podatki iz različnih baz so različni, prav tako pa je za veliko smrti težko natančno določiti, ali je primarni vzrok vročina. V Sloveniji je takšno raziskavo težko narediti, ker je na srečo vzorec majhen, izpostavlja Pogačarjeva. Po scenariju globalnega segrevanja za 3 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. 

Kako dobro se lahko ljudje prilagodimo na vročino?  

Z dolgotrajnejšo izpostavljenostjo vročini se naše telo deloma aklimatizira, da vročino lažje prenašamo, a kako dobro, je odvisno od posameznika. Pri tem pa še vedno nismo izven nevarnosti ob hujših obremenitvah, zato se moramo zaščititi, opozarja. "Zelo pomembno je, da spremljamo vremensko napoved in opozorila, pijemo dovolj vode, ko se veliko potimo, nadomeščamo tudi izgubljeno sol (pazimo, če imamo zdravstvene težave, kot je visok pritisk), s čim bolj mrzlo vodo hladimo okončine. Na delovnem mestu bi moral delodajalec zagotoviti primerno temperaturo ali pa prostor za odmor, kjer se zaposleni lahko ohladijo, pri čemer so pomembni redni kratki odmori. Prilagodimo oblačila, ki morajo biti hlapna, iz materiala, ki diha, uporabimo lahko hladilne jopiče. Če je mogoče, delo prerazporedimo na jutro in večer. V mestih potrebujemo več svetlih, zelenih in vodnih površin, ki učinkovito znižujejo temperaturo," našteva nekaj ukrepov za lažje prenašanje visokih temperatur. 

Kot izpostavlja, imamo ljudje običajno kratek spomin in ob vsaki ohladitvi ali ob vsaki drugačni težavi na vročino spet malo pozabimo. "Kot na drugih področjih tudi tu Slovenija potrebuje dolgoročni načrt prilagajanja v različnih sektorjih in v mestih, ker ne moremo vse odgovornosti prelagati na posameznike, od katerih imajo nekateri precej več sredstev in vpliva kot drugi. Delodajalci morajo zaščititi zaposlene, ne smemo tudi pozabiti na starejše, ki živijo sami, poznati moramo simptome in prvo pomoč," sklene sogovornica.