Na sedimentnem morskem dnu se razprostirajo travniki morskih cvetnic, ki so pomembni v boju s podnebnimi spremembami. Iz kopnega jih lahko opazimo kot potopljene otočke črne barve. So ključni ekosistemi za številne, tudi komercialno pomembne organizme, saj zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje. Zagotavljajo ekosistemske storitve, ki imajo velik pomen za dobrobit človeka, zagotavljajo zaščito obale pred erozijo, korenine in korenike stabilizirajo sedimente, listi celo upočasnjujejo vodne tokove, je za naš portal že pojasnila dr. Martina Orlando Bonaca iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, vodja skupine za morsko biodiverziteto.

WWF Adria pa opozarja, da morskim travnikom grozi sidranje plovil. Obseg škode, ki so jo povzročila velika plovila, ki so se zasidrala na sredozemskih travnikih z morsko travo, je zaskrbljujoč, razkriva novo poročilo.

Ocenjuje se, da bo do leta 2024 v Sredozemlju zaradi sidranja plovil prizadetih potencialno 50.000 hektarjev pozejdonke, ključne vrste morske trave. To predstavlja gospodarsko izgubo v višini več kot štirih milijard evrov zaradi različnih ekosistemskih storitev, je sporočil WWF. Sidranje je izpostavljeno kot ena najpomembnejših groženj za pozejdonko, počasi rastočo endemično vrsto, ki je pomembna za zaščito obale pred erozijo in upočasnitev izgube biotske raznovrstnosti. Kot ključni habitat, drstišče in območje za drstenje številnih komercialnih vrst rib je pozejdonka pomembna za ribištvo, zaradi svoje sposobnosti vezave velikih količin ogljika pa je zaveznica v boju proti podnebnim spremembam, je dodal WWF. "Vendar pa je bilo v zadnjih 50 letih izgubljenih približno 34 odstotkov travnikov pozejdonke," opozarjajo. Vendar pa je bilo v zadnjih 50 letih izgubljenih približno 34 odstotkov travnikov pozejdonke, opozarjajo.

Poročilo WWF poudarja, da se bo v Sredozemlju leta 2024 na travnikih z morsko travo potencialno zasidralo več kot 179.000 plovil, od tega 45 odstotkov plovil, daljših od 24 metrov. Velika plovila, ki se zasidrajo na morski travi, so odgovorna za skoraj 60 odstotkov vseh prizadetih območij, še posebej prizadetimi pa so Italija, Španija, Turčija, Grčija, Francija in Hrvaška. Na nekaterih območjih je po navedbah WWF kar 50 odstotkov travnikov prizadetih zaradi nereguliranega sidranja. Območja s strogimi predpisi o sidranju, kot je jug Francije, imajo bistveno nižje stopnje vpliva sidranja na travnike z morsko travo, ugotavljajo. "Škoda zaradi sidranja se počasi celi. Travniki si lahko opomorejo šele po več kot 100 letih," je opozoril Patrik Krstinić, vodja morskega programa WWF Adria.

Kot je za naš portal sicer že pojasnila Orlandova, so v Sredozemlju razširjene štiri vrste morskih cvetnic oziroma morskih trav. To so pozejdonka, kolenčasta cimodoceja, prava morska trava in mala morska trava. Vse vrste najdemo tudi v slovenskem morju, kjer prevladuje kolenčasta cimodoceja. Kot pojasnjuje Orlando Bonaca, ugotovitve kažejo, da v Sloveniji morski travniki pokrivajo približno 280 hektarjev sedimentnega dna. Na določenih območjih so se travniki skrčili, so se pa na drugih razširili, pove sogovornica, tako da lahko zaključimo, da imamo v slovenskem morju veliko površino stabilnih travnikov (približno 190 hektarjev). Glede na indeks za oceno stanja morskih travnikov (MediSkew), ki so ga razvili na Morski biološki postaji Piran, je stanje travnikov kolenčaste cimodoceje v slovenskem morju na splošno dobro, nekoliko slabše je tam, kjer je več pritiskov, denimo ob plovnih poteh, je pojasnila.