22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosisteme ter vse povezave organizmov z okolji, v katerih živijo in sobivajo. Rastline in živali živijo v raznolikih življenjskih prostorih – habitatih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi v naravo pomembno vpliva človek. To se izkazuje s postopnim uničevanjem njihovih življenjskih prostorov, pretiranim izkoriščanjem rek, jezer, oceanov, gozdov, prsti, pa tudi z onesnaževanjem in zastrupljanjem tal in zraka. Raznolikost vrst je zato ogrožena, biotska raznovrstnost se zmanjšuje, prihaja do izgube, drobljenja in degradacije habitatov in populacij vrst, ključni vzroki pa so vedno povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje, so zapisali v Slovenskem društvu za zaščito voda.

Ptic, rož, žuželk bistveno manj kakor nekdaj

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo je za naš portal opozoril, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Kot je pojasnil, so vse vrste v ekosistemih življenjsko povezane med sabo, nekatere neposredno, bistveno več je posrednih povezav. Z izumiranjem vrst, z manjšanjem njihovih populacij, se te povezave krhajo in kot domino efekt vplivajo na izumiranje novih in novih vrst. Ljudje smo, biološko gledano, ena izmed živalskih vrst na Zemlji, smo del biodiverzitete. Z vsemi ostalimi vrstami smo tudi mi življenjsko povezani. Izumiranje vrst tako vpliva tudi na krhanje naših povezav z živo naravo in nas vključuje v ta isti domino efekt, ki trenutno pri nas predvsem vpliva na slabšanje kvalitete življenja.

Krizo biodiverzitete opazijo predvsem starejši ljudje, izpostavlja. Na terenu se občasno srečam s tistimi, ki so včasih, ko so bili še pri moči, obdelovali svojo zemljo, z naravo so imeli tesen stik. Praktično vsi znajo povedati, da je ptic, rož in žuželk danes bistveno manj kakor nekdaj. Ko smo se v moji mladosti poleti odpravili z avtom na morje, sta bila sprednja maska in vetrobransko steklo vozila na cilju polna zmečkanih žuželk, ki smo jih zadeli med vožnjo – danes tega ni več, saj v zraku ni več žuželk, ki bi jih lahko zadeli. Pri mlajših ljudeh je težava, ker so z naravo bistveno manj povezani, kot so bili ljudje nekoč, in sprememb ne opazijo, opozarja.

Za biodiverziteto skrbijo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani

Zato so danes še posebej pomembne institucije, ki skrbijo za ohranjanje vrst. Tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, je zagotovo med njimi in se zaveda pomena biodiverzitete, so sporočili na ta dan. Že 215 let varuje ogrožene in številne avtohtone vrste na nadomestnem rastišču. Poleg tega že dokumentirano od samih začetkov zbira tudi semena avtohtonih rastlinskih vrst. Danes se v vrtu nahaja že 5700 vrst iz različnih koncev sveta in Slovenije. V trajni semenski banki se nahaja že več kot 26 % naše flore z znanimi nahajališč,i to je okrog 950  avtohtonih vrst, v celoti pa je v semenski banki  preko 20 000 enot s preko 3500 vrstami, našteva vodja vrta Jože Bavcon.

So tudi del širše Evropske mreže semenski bank - ENSCONET, kjer je 18 držav.  Naše avtohtone kot tuje  vrste varujemo tudi na različnih  nadomestnih habitatih v vrtu, kjer si rastline lahko ogledate v živo, poziva. Vsekakor je tukaj pomemben svetovni projekt varovanja volemije, avstralskega živega fosila, kjer je vključenih 38 vrtov iz  celega sveta in Botanični vrt Univerze v Ljubljani je med njimi.  V Botaničnem vrtu  ravno te dni cveti kar nekaj povsem naših rastlin tudi nekaj endemitov. Med njimi je prav gotovo najlepša  kojniška perunika, ki se je razcvetela te dni. Prav tako cvetijo tudi druge ogrožene vrste kot so mečki: močvirski, ilirski, laški in brstična lilija, druge pa se na cvetenje pripravljajo, opisuje Bavcon.

Še posebej pa Botanični vrt Univerze v Ljubljani skrbi tudi za monitoring naše flore v naravi. Del tega je tudi projekt LIFE SEED FORCE, kjer varujejo in proučujejo nekatere naše natura 2000 vrste. Posebno varstvo pa je deležen suhi travnik na obrobju Ljubljane v Rojah, kjer  prav te dni cvetijo mačja ušesa, ilirski meček , navadni oslad,  panonski osat , lepki lan, zali kobulček in mnoge druge. Več o raznolikosti tega travnika pa v članku v priponki. Tako bogati travniki v naravi  v Sloveniji vse prehitro izginjajo, zato je površina 2 ha, ki jo varujemo in upravljamo že od leta 2000 še kako dragocena. Je preprosto naravna semenska banka, kjer se nahaja že preko 170 različnih rastlinskih vrst, pripoveduje Bavcon. Pri tem poudarja: Čeprav se Botanični vrt Univerze v Ljubljani še vedno bori za normalno delovanje, kot so ga deležni vrtovi EU, svojega poslanstva ni nikoli pozabil. Rastline, njih predstavitev, raziskave in varovanje so vedno na prvem mestu.