Sistem kroženja morskih tokov v Atlantskem oceanu oziroma zalivski tok ščiti dele južne poloble pred pregrevanjem in dele severne poloble pred neznosnim mrazom, hkrati pa razporeja hranila, ki ohranjajo življenje v morskih ekosistemih. Če bi severnoatlantski tok, ki je del tega sistema, razpadel, bi nekateri deli sveta postali neprepoznavni, piše CNN. V desetletjih po kolapsu bi arktični led začel polzeti proti jugu in bi se po 100 letih razširil vse do južne obale Anglije. Povprečna temperatura v Evropi bi padla, prav tako v Severni Ameriki – vključno z deli ZDA. Amazonski pragozd bi doživel popoln preobrat v svojih letnih časih, trenutna sušna sezona bi postala deževni meseci in obratno.

Kaj se dogaja? 

Zaradi podnebnih sprememb se pospešeno tali led na Grenladiji. "Led, ki se lomi z obalnih ledenikov, pada v morsko vodo v obliki ledenih gora. Ker gre za sladko vodo, ki razredči morsko vodo, se ji posledično zmanjša slanost. To pa zmanjša gostoto morske vode na območju južno, vzhodno in zahodno od Grenlandije. Ta voda pride v stik s severnoatlantskim tokom, ki je topel morski tok z zelo slano vodo. Če je dotok bolj sladke vode s severa dovolj močan, lahko pride do tako močnega upada gostote, da severnoatlantski tok ne more več potoniti in se termohalina cirkulacija prekine," je mehanizem morebitne ustavitve severnoatlantskega toka za naš portal že opisal klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa. 

Ker ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo: "In če ta tok ne potone in se vrača proti Antarktiki po dnu morja, če se to kroženje ustavi, izgine pomemben vir toplote praktično za celo Evropo. Če ta tok ugasne, kar se je v preteklosti že zgodilo, se lahko obale zahodne in severne Evrope zelo močno in zelo hitro ohladijo, je pojasnil.  

Razpad bi se lahko zgodil med letoma 2037 in 2064

Ena izmed študij, o kateri smo že poročali in ki je najbolj temeljito doslej preiskala to možnost, je zaskrbljujoča in je pokazala približevanje tej točki preloma. Raziskovalci so menili, da je manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi se to lahko v naslednjih desetletjih zgodilo, a te možnosti niso mogli izključiti. Poleg verjetnosti za ta dogodek pa je bil doslej popolna neznanka tudi časovni okvir, v katerem bi se to lahko zgodilo. 

Kot pa poroča CNN, nova raziskava kaže, da bi se lahko ta kompleksen sistem porušil prej, kot bi si drznili pričakovati. Znanstveniki napovedujejo, da bi lahko sistem kroženja morskih tokov v Atlantskem oceanu razpadel že konec naslednjega desetletja. Nova raziskava, ki je že bila strokovno pregledana, a še ni bila objavljena, za oceno pa so, kot piše CNN, uporabili najsodobnejši model, kaže, da bi se zaustavitev lahko zgodila med letoma 2037 in 2064. Raziskava kaže tudi, da je bolj verjetno, da bo do leta 2050 tok razpadel kot ne. 

Da bi prišli do zaključkov, so znanstveniki iz Utrechta uporabili najsodobnejše modele in prvič določili območje južnega Atlantskega oceana kot optimalno mesto za spremljanje sprememb. Pregledali so temperature in slanost oceanov, da bi potrdili prejšnje napovedi o tem, kdaj bi tok lahko dosegel svojo prelomno točko.

Soavtor raziskave René van Westen iz Univerze v Utrechtu je opozoril, da je napoved res zaskrbljujoča. Kot je dodal, bo podnebje, če se zgodi takšen razpad, postalo še bolj izkrivljeno. Stefan Rahmstorf, oceanograf na Univerzi v Potsdamu, je za CNN poudaril, da je doslej izšlo že pet člankov, ki nakazujejo, da bi se razpad severnoatlantskega toka lahko zgodil v tem stoletju ali celo pred sredino stoletja.

Kaj bi pomenila porušitev? 

In kot kažejo modeli, če bi se severnoatlantski tok ustavil, bi se lahko na Dunaju v nekaj desetletjih ohladilo za tri stopinje Celzija, medtem ko bi bila ohladitev v Bergnu za več kot 10 stopinj Celzija, je za naš portal že pojasnil Vertačnik. Na Dunaju bi bila hitrost ohlajanja v mesecih od decembra do aprila 5–9 stopinj Celzija v 100 letih, v ostalem delu leta 1–4 stopinj Celzija. V Sloveniji bi bila sprememba podobna ali malo manjša, pri čemer je treba poudariti, da gre za izračun globalnega podnebnega modela, ki ima slabo prostorsko ločljivost. Za bolj točne številke za Slovenijo bi morali imeti izračune regionalnega podnebnega modela. Glavno sporočilo je, da bi se pozimi mnogo bolj ohladilo kot poleti, izpostavlja Vertačnik. 

Temperature bi se v nekaj letih na letni ravni  lahko krajevno spremenile za nekaj stopinj Celzija. To je izredno velika sprememba, če to primerjamo s tem, da se je v Evropi v zadnjih 50 letih ozračje segrelo za dve do tri stopinje Celzija, opozarja. Večji del Evrope bi se lahko zaradi zaustavitve tega toka v nekaj desetletjih ohladil za nekaj stopinj Celzija. 

Težavo vidi tudi v tem, da gredo vsi ukrepi, ki so zdaj povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe, v smeri segrevanja Evrope, da se bo spreminjala razporeditev padavin in da se bo zmanjševala količina snega. Če pa nas prizadene razpad severnoatlantskega toka, pa bomo deležni obratnih sprememb ter močnih in hitrih ohladitev z večjo količino snega, z bolj hladnim vremenom skozi celo leto, svari Vertačnik. "To bi bilo katastrofalno za Evropo, saj bi se stroški za ogrevanje enormno povečali, marsikatere zgradbe ne bi bile več primerne za bivanje, bodisi bi se podrle pod težo snega ali bi bile energetsko neustrezne. Kmetijstvo v večjem delu severne polovice Evrope bi praktično prenehalo obstajati, saj bi bilo premrzlo. Poleg tega bi bili še drugi negativni učinki na gospodarstvo in turizem v Evropi," ponazarja Vertačnik in dodaja: "To je v resnici še mnogo hujši scenarij kot globalno segrevanje, ki se dogaja v zadnjih desetletjih."