Plastika za enkratno uporabo je postala eden od najbolj problematičnih odpadkov. Skupaj z ribiškimi odpadki namreč prispeva h kar 70 odstotkom odpadkov, ki pristanejo v naših morjih, 80 odstotkov plastike v morjih pa izhaja s kopnega. Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno se pojavljajo težave pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja.

Novi indeks proizvajalcev plastičnih odpadkov, ki ga je sestavila fundacija Minderoo, ugotavlja, da smo na svetu leta 2021 ustvarili 139 milijonov metričnih ton plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, kar je šest milijonov metričnih ton več kot leta 2019, ko je bil objavljen prvi indeks. 

V zadnjih letih so vlade po vsem svetu sicer napovedale politike za zmanjšanje količine plastike za enkratno uporabo in prepovedale izdelke, kot so slamice za enkratno uporabo, jedilni pribor za enkratno uporabo, posode za hrano, vatirane palčke, vrečke in baloni.  A poročilo ugotavlja, da smo v dveh letih pravzaprav proizvedli skoraj  kilogram plastike več na vsako osebo na planetu. Kot ugotavljajo, je to predvsem posledica večjega povpraševanja po embalaži, kot so folije in vrečke.

V poročilu ugotavljajo tudi, da se recikliranje ne uvaja dovolj hitro, da bi se učinkovito spopadli  s količino proizvedene plastike, kar pomeni, da je veliko bolj verjetno, da bodo plastični izdelki končali odvrženi na odlagališčih, plažah, v rekah in oceanih, kot da bi jih reciklirali. 

To so šokantne ugotovitve, poudarja dr. Andrew Forrest iz Fundacije Minderoo, ki poudarja, da svet potrebuje bistveno drugačen pristop, ki bo zaprl "pipo novi proizvodnji deviške plastike".  V poročilu poudarjajo, da plastika za enkratno uporabo ni samo kriza onesnaževanja, ampak tudi podnebna kriza, saj je lani ustvarila 450 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je skoraj ekvivalent letnim emisijam toplogrednih plinov, ki jih proizvede Združeno kraljestvo.

Ugotovili so tudi, da se večina (98 odstotkov) plastike za enkratno uporabo še naprej proizvaja iz fosilnih goriv, kar je le majhen padec od 99 odstotkov, zabeleženih pred štirimi leti.

Forrest poudarja še, da moramo za odpravo plastičnega onesnaževanja v naslednjem desetletju opustiti idejo, da se bo petrokemična industrija preoblikovala sama od sebe: "Velikani fosilnih goriv se ne spopadajo s problemom plastike, ravno nasprotno, izdelujejo še več, ki ogroža naše zdravje in planet," je poudaril Forrest. 

Povprečen Evropejec na leto proizvede približno 180 kilogramov odpadne embalaže

 In številka bi lahko še rasla, kot ocenjujejo v Bruslju, bi se lahko ta količina, če ne bomo ukrepali, do leta 2030 povečala še vsaj za 19 odstotkov. Leta 2019 je Evropska unija že sprejela zakon o prepovedi plastičnih predmetov za enkratno uporabo, kot so slamice, vatirane paličice in plastični jedilni pribor, vendar želi Evropska unija stopiti še korak dlje v boju proti odpadni embalaži, smo poročali.

Zdaj želi denimo prepovedati mini stekleničke šamponov v hotelih in uporabo lončkov za s seboj v kavarnah in restavracijah. Ukrepa sta le del obsežnega zakonskega predloga za znižanje evropske gore odpadkov, piše Guardian. Osnutek uredbe EU, ki je bil objavljen v sredo, prav tako predvideva uvedbo obveznih shem za vračila plastenk pijač za enkratno uporabo in kovinskih pločevink.

Red želijo uvesti tudi na področju spletne prodaje in preprečiti okolju škodljivo prakso zavijanja majhnih predmetov v ogromne škatle. Na primer, trgovci na drobno v spletnih trgovinah bi tako morali zagotoviti, da prazen prostor v škatli predstavlja največ 40 odstotkov glede na prodani izdelek. Prav tako se popolna prepoved obeta embalaži, ki se ji je mogoče izogniti. Kot naštevajo v osnutku, so to denimo mini stekleničke šamponov v hotelih in embalaža za enkratno uporabo za majhne količine sadja in zelenjave v trgovinah.