Lošinjski inštitut Plavi Svijet je sporočil, da so pri Novem Vinodolskem opazili orjaško usnjačo. Gre za zelo redko vrsto v Jadranu, opazili pa so jo to nedeljo med Novim Vinodolskim in Selcem vsega 100 metrov od obale. Kot opozarja inštitut, zato obstaja možnost, da se dragocena žival zaplete v ribiške mreže, vrvi in podobno. Vse, ki se nahajajo na tem območju, zato prosijo za previdnost. Če slučajno opazite veličastno žival, pa prosijo, da jih obvestite, saj so vsakršni podatki o vrstah, ki so redko prisotne v Jadranu, izredno dragoceni. Še posebej pomembno je to zato, da bi želvi pomagali, da varno zapusti Jadran, so pozvali. 

Veliko tveganje za izumrtje vrste 

Orjaške usnjače veljajo za ogroženo vrsto, kar pomeni, da obstaja veliko tveganje za izumrtje vrste. Orjaška usnjača lahko v dolžino zraste tudi do dva metra, tehta pa lahko neverjetnih 900 kilogramov. Njihov oklep je sestavljen iz roževine in kosti. Želve so eni najstarejših plazilcev na svetu. Preživele so milijone let sprememb, zdaj pa so na udaru zaradi izzivov, ki jih postavlja človek. Kot smo že pisali, tako kopenskim kot morskim grozi krivolov, morske se zaradi smeti utapljajo, mladiči pa zaradi umetne svetlobe namesto v življenje odtavajo v smrt. Številne vrste so kritično ogrožene. Poznamo sedem različnih vrst, ki naseljujejo vse svetovne oceane z izjemo morij okoli Arktike in Antarktike. 

Vseh sedem vrst – orjaška črepaha (Chelonia mydas), prava kareta (Eretmochelys imbricata), ravnohrbta želva (Natator depressus), glavata kareta (Caretta caretta), želva Kemp Ridley (Lepidochelys kempii), olivna ali zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea) in orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) – je ogroženih. Sklad za divje živali (WWF) navaja, da sta prava kareta in želva Kemp Ridley celo kritično ogroženi in jima grozi izumrtje.

Želve na robu preživetja 

Morske želve v svoji dolgi življenjski dobi preplavajo na tisoče kilometrov in se borijo z izzivi, ki jim jih je pripravila narava, svoje – večinoma negativne – pa je dodal še človek. Samice se vračajo na plažo, na kateri so se same izvalile, da bi v pesek zakopale jajca, a le najmočnejšim uspe preživeti prvo leto. 

Marsikatera od teh obal je zdaj že postala del človekovega okolja in z naselitvijo je človek noč spremenil v dan. Male želvice, ki so se nekoč ob vrnitvi s kopnega v morje ravnale po soju zvezd in lune, zaidejo v napačno smer in tako tudi v smrt. Poleg tega se zaradi podnebnih sprememb viša gladina morja in tako plaže, na katerih so želve tisočletja valile jajca, izginjajo.

Želvam grozi tudi prekomeren lov. Meso in jajca so vir hrane za številne ljudi po svetu, želve pobijajo tudi v medicinske in religiozne namene. Čeprav je lov na želve prepovedan s konvencijo o mednarodnem trgovanju z ogroženimi vrstami, črke na papirju ne ustavijo  divjih lovcev.

Poleg tega pa imajo želve še to nesrečo, da se večkrat ujamejo v ribiške mreže, čeprav jih ribiči nočejo ujeti. Ogrožajo pa jih tudi odpadne ribiške mreže in druge smeti, ki krožijo po svetovnih morjih. Ko se želva ujame v mrežo, vrv ali kaj podobnega, nima veliko možnosti za preživetje, saj diha s pljuči, in ker ne more na površje, se utopi. Ker se ribolov še vedno povečuje, je ravno to ena največjih groženj morskim želvam, opozarjajo pri WWF.