Rabljena oblačila, ki zastrupljajo okolje, prihajajo v Gano z drugega konca sveta – Velika Britanija in ZDA sta največja igralca na tem področju – in se na veliko prodajo lokalnim trgovcem, preden ta pridejo na stojnice. A gre za vse prej kot krožno gospodarstvo: več kot sto milijonov kosov rabljenih oblačil vsako leto izpade iz obtoka in se zavrže v glavnem mestu Gane, začarani krog odpadnih oblačil opisuje Independent. 

Muntaka Chasant, fotograf iz Akre, dobro ve, kje konča velik del teh odpadkov. Za The Independent je opisal svoje potovanje na plažo v Jamestownu, kjer živi lokalna ribiška skupnost. Ko je prispel tja, je ob obali zagledal nepregledne kupe oblačil. Dobesedno visoki zid iz pisnega blaga moti domačine, saj njihovim čolnom ovira pot v morje, pripoveduje. 

Zagotovo pa je takšno onesnaženje še bolj moteče za morsko življenje. Ko se je z nekaterimi domačini sprehajal po plaži, se je na glas spraševal, od kod pridejo vsa ta oblačila. "So iz Kantamanta!" mu je odgovoril razburjeni ribič. Kantamanto  je ogromna tržnica za rabljena oblačila v središču Akre. Približno 30.000 ljudi razvršča, pere, popravlja in prodaja približno 25 milijonov oblačil, ki se vsak mesec pojavijo na stojnicah. A približno 40 odstotkov oblačil, ki jih v upanju na kupčijo razstavijo trgovci, nikoli ne najde drugega kupca in tako svoj življenjski cikel konča povsem netrajnostnostno – na odlagališčih ali v oceanu. 

Preteresljivi prizori tudi drugod po svetu

Kot smo že pisali, si je tudi puščava Atacama  prislužila nezaželen naziv 'svetovnega smetnjaka oblačil'. Tam je namreč odloženih približno 741 hektarjev zavrženih oblačil. Podatki kažejo, da veliko oblačil, ki pristanejo na teh kupih, ni bilo nikoli nošenih, zaradi nizke kakovosti pa jih je nemogoče prodati naprej. Čile je prvi med uvozniki rabljenih oblačil v Južni Ameriki, vendar tudi tu zaradi slabe kakovosti oblačil, kar je posledica hitre mode, velik del oblačil preprosto odvržejo. Gore neželenih oblačil niso samo moteče za oko, ampak so škodljive tudi za okolje in ljudi, ki živijo v okolici.

Gore iz evropskih oblačil se kopičijo tudi v Keniji. Tam namreč iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode. Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko znova uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije. 

Pot našega oblačila

Ko torej  zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Pot naših oblačil se v primeru bombaža začne že na poljih, pogosto na poljih centralne Azije. S polj se pot bombaža nadaljuje v ostale faze, kot so izdelava blaga, šivanje, prevozi in prodaja do naših omar. Ko se odločimo, da oblačila ne bomo več uporabljali, ker bodisi ni več modno, nam ni več všeč ali prav ali je obrabljeno, ga najpogosteje odvržemo. Večinoma oblačila še vedno pristanejo v mešanih odpadkih. Pogosto svojo pot zaključijo  v sežigalnicah, opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica in strokovna sodelavka društva za trajnostni razvoj Focus.

Večina t. i. pokopališč oblačil se nahaja v državah globalnega juga. Trge in tržnice globalnega juga preplavljajo velike količine nizkokakovostnih odvrženih oblačil t. i. globalnega severa, ki uničujejo lokalna tekstilna podjetja in delavnice z zelo nizko ceno. Pogosto se prodajajo taka oblačila v velikih vrečah, na kilo. Velik del le-teh spet pristane na odlagališčih, daleč od naših oči. 

To pa predvsem pomeni velike količine tekstila na odpadih in v sežigalnicah. Sežigalnice imajo velike izpuste toplogrednih plinov in drugih emisij, ki škodijo zdravju lokalnega prebivalstva. Poleg tega iz oblačil uhaja mikroplastika, koščki sintetičnih vlaken, ki nas dosežejo preko vode, zraka in hrane, našteva Kavka Gobbo.

Koliko naravnih virov je potrebih za izdelavo nove majice?

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Potrošniki danes v povprečju kupijo 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400 odstotkov, hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. Po raziskavah v Veliki Britaniji sodeč, v to kategorijo spada kar 42 % kupljenih oblačil, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. 

Za pridelavo kilograma bombaža potrebujemo 20.000 litrov vode, kar predstavlja težo ene majice in kavbojk. Ena majica 'popije' 2700 litrov vode samo v času svojega nastanka. Veliko pa je porabi (poleg energije) tudi za vzdrževanje. Pri pridelavi se uporabljajo zdravju škodljivi pesticidi in umetna gnojila. Ta vplivajo tudi na kakovost tal in vode v širši okolici, imajo pa tudi dokazano škodljive posledice na zdravje ljudi, tako delavcev na plantažah kot tudi okoliških prebivalcev. Kakovost tal upada in zaradi tega se plantaže selijo na nova območja, za sabo pa puščajo opustošenje, opozarjajo Ekologi brez meja.

Kaj lahko storimo sami?

Če bi podaljšali dobo, ko oblačilo zares nosimo, za dodatnih devet mesecev, bi zmanjšali ogljični odtis, porabo vode in količino odpadkov za okoli 20 do 30 % in zmanjšali stroške pri dobavi, negi in odlaganju odpadkov za 20 % .

Če bi oblačilo nosili dvakrat dlje kot sicer, bi izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za 44 %.

Izmenjajte oblačila s prijateljicami, družinski člani, sodelavci.

Skrbite za ohranjanje svojih oblačil, da boste ta lahko nosili dlje.

Odločite se za nakup rabljenih oblačil.

Premislite, ali res potrebujete novo oblačilo.

Oblačila in hišni tekstil lahko doniramo organizacijam, ki skrbijo za ljudi v stiski.

Po Sloveniji je že cela mreža centrov ponovne uporabe, kamor lahko poleg oblačil prinesete tudi druge predmete, namenjene ponovni uporabi.

Zavetišča za živali zbirajo hišni tekstil (brisače, rjuhe , odeje).

Če se nimate časa ali volje ukvarjati s prej naštetimi možnostmi, lahko oblačila, lepo pospravljena v dobro zaprte vreče, oddate v zabojnike za tekstil, še svetujejo Ekologi brez meja.