Pred kratkim so pretresli pretresljivi posnetki izsušene Amazonije. S hudo sušo pa se soočajo tudi drugod po svetu, svetovne reke so marsikje presušene, ugotavlja vremenska agencija Združenih narodov. "V 33 letih meritev še nikoli nismo zabeležili tako velikega območja po svetu, ki bi bilo podvrženo tako suhim razmeram," je opozoril Stefan Uhlenbrook iz Svetovne meteorološke organizacije WMO.

Svet se je leta 2023 soočil z najbolj vročim letom doslej, letošnje poletje pa je bilo tudi najbolj vroče poletje doslej, kar je napovedalo morebiten nov letni rekord leta 2024. Poročilo ZN z naslovom Stanje svetovnih vodnih virov 2023 zajema reke in tudi jezera, rezervoarje, podtalnico, zalogo vode na kopnem, snežno odejo in ledenike ter izhlapevanje vode s kopnega in rastlin.  Vremenska agencija ZN izpostavlja, da se približno 3,6 milijarde ljudi sooča z neustreznim dostopom do vode vsaj en mesec na leto – in pričakuje se, da se bo ta številka do leta 2050 povečala na pet milijard. WMO pa pri tem opozarja, da 70 % vse vode porablja sektor kmetijstva.

Ogrožena varnost preskrbe z vodo za milijone ljudi po svetu

Svetovna meteorološka organizacija svari tudi, da so ledeniki, ki napajajo reke v številnih državah, utrpeli največjo izgubo mase v zadnjih petih desetletjih, in opozarja, da lahko taljenje ledu ogrozi dolgoročno varnost preskrbe z vodo za milijone ljudi po vsem svetu. 

"Človeštvo prejema alarmne znake v obliki vse bolj ekstremnih padavin, poplav in suš, ki terjajo življenja in velik davek na svetovne ekosisteme in gospodarstva," je kot poroča AP opozorila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo. Poudarila je, da so naraščajoče temperature delno pripeljale do tega, da je hidrološki cikel postal "bolj nestalen in nepredvidljiv" na načine, ki lahko proizvedejo "bodisi preveč ali premalo vode" tako v obliki suš kot poplav. 

Poročilo navaja, da se južne ZDA, Srednja Amerika in južnoameriške države Argentina, Brazilija, Peru in Urugvaj soočajo s široko razširjenimi sušnimi razmerami in najnižjimi ravnmi vode, ki so jih kadarkoli zabeležili v Amazoniji in jezeru Titicaca, na meji med Perujem in Bolivijo. V porečju reke Mississippi so bili prav tako zabeleženi rekordno nizki vodostaji, piše v poročilu. WMO je izpostavil, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami. 

Podatkov za leto 2024 še ni, vendar je Uhlenbrook opozoril, da bo izredno vroče poletje letos zelo verjetno povzročilo nizek pretok rek in zato v mnogih delih sveta pričakujejo še večje pomanjkanje vode. 

Rekordna suša v amazonskem deževnem gozdu 

Posnetki izsušene Amazonije 

Kot smo poročali, po brazilskem amazonskem deževnem gozdu pustoši suša in nekatere reke so upadle na zgodovinsko nizko raven. Fotografije enega glavnih pritokov reke Amazonke, reke Rio Negro, kažejo dramatične prizore upada vode. AP je tako objavil serijo fotografij, ki kažejo razsežnosti zgodovinske suše v Amazoniji. Ko so njihovi fotografi junija in v začetku julija fotografirali reko Rio Negro in okoliška območja, je bila v pristanišču v Manausu globoka skoraj 27 metrov. V samo treh mesecih pa se je zmanjšala za skoraj polovico, v četrtek so tam namerili 13,9 metra. Če se bo tempo, s katerim se je Rio Negro zniževal, nadaljeval, bo v enem tednu podrl rekord za najnižjo raven v 122 letih spremljanja. Rekord je bil dosežen lani, a šele proti koncu oktobra.