V dveh in pol mesecih je bilo na območju Krajinskega parka Strunjan izlovljenih 278 osebkov modre rakovice, so sporočili. Modra rakovica (Callinectes sapidus) je med najbolj invazivnimi vrstami rakovic, ki so jo doslej potrdili v 19 od 23 sredozemskih držav: "Gre za oportunistično vrsto, ki je zmožna tolerirati velika nihanja temperature in slanosti, ki so značilna za brakične vode," kot smo že pisali v znanstvenem članku*, pojasnjujeta dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) in Manja Rogelja iz piranskega akvarija. 

Med ulovljenimi osebki na območju Krajinskega parka Strunjan je bilo več samic, ki so na trebuhu nosile jajca, kar dokazuje da se vrsta tu tudi razmnožuje, so v zapisu na Facebooku zapisali v Krajinskem parku Strunjan. "Čeprav uradno še ni uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst Evropske Unije, so številne  študije iz različnih delov Sredozemlja povezale njeno prisotnost z izginjanjem nekaterih domorodnih vrst. Modra rakovica (Callinectes sapidus) je v Sredozemlje prišla iz ameriškega severnega Atlantika, način vnosa pa ni povsem znan," so pojasnili.   

Najbolj sprejeta je domneva, da so njena jajčeca pripotovala z balastnimi vodami tovornih ladij. Njene karakteristike so izjemna prilagodljivost in sposobnost uspevanja tudi v slabih pogojih (npr. območja z visoko stopnjo onesnaženosti), velika reproduktivna sposobnost (samice imajo med 750.000 in 8.000.000 jajčec) in agresivnost pri boju za prostor in plenjenju, so dodali.

Modre rakovice že dlje časa pustošijo po Italiji, kjer se ribiške mreže namesto z raznovrstnimi morskimi sadeži šibijo pod težo modrih rakovic. Modre rakovice plenijo dragocene morske sadeže in so z močnimi kleščami, ki z lahkoto predrejo ribiške mreže, na videz neustavljive. S tem ogrožajo tako lokalni ekosistem kot prehransko varnost in preživetje ribiškega sektorja. 

V Sloveniji od leta 2019 

"Prvi zapisi o njenem pojavljanju v Jadranu segajo v daljno leto 1949, v Sloveniji pa je bila prvič dokumentirana v letu 2019. V Krajinskem parku smo jo prvič opazili v letu 2023, v letu 2024 pa so podatki izlova pokazali, da je prisotnih že na stotine primerkov te vrste. Vpliv modre rakovice na ekosisteme v Krajinskem parku Strunjan še ni raziskan, lahko pa bi prišlo do sprememb v prehranjevalnem spletu in izginjanja nekaterih domorodnih vrst, predvsem obrežne rakovice (Carcinus aestuarii)," poudarjajo v Krajinskem parku. 

Vse najdbe modre rakovice pri nas sicer izvirajo iz toplejšega dela leta. Rakovice so bile v vseh primerih ulovljene ali opažene v plitvem obalnem morju vzdolž slovenske obale, pišeta Lipej in Rogeljeva. 

V svojem naravnem okolju, ki ga predstavlja atlantska obala, je modra rakovica pomemben vir hrane za svoje plenilce, kot so raže in morski psi. Oblasti in ribiči se tako trudijo, da bi našli način, kako uporabiti in odstraniti ogromne količine te tujerodne vrste. V ZDA in na Kitajskem veljajo modre rakovice za pravo poslastico, zato je ena izmed strategij tudi: "Če jih ne moremo premagati, jih pojejmo." 

Kot ugotavljajo raziskovalci, so najverjetnejši razlogi za 'razcvet' modre rakovice prav globalno segrevanje in višje temperature morja. Kot predvidevajo, bi se lahko modre rakovice z dvigom globalnih temperatur verjetno razširile na območja proti severu. Kot sta v raziskavi o statusu modre rakovice v Sloveniji sklenila Lipej in Rogeljeva*, je, čeprav je bila modra rakovica v Sloveniji doslej najdena le na manjšem številu lokalitet, njeno pojavljanje in razširjanje smiselno spremljati, še posebej z vidika pridobivanja podatkov o funkcionalni vlogi, ki jo ima ta vrsta v pridnenem prehranjevalnem spletu sredozemskih obrežnih habitatov. 

*Lipej, Lovrenc & Rogelja, Manja. (2022). Status of the invasive blue crab Callinectes sapidus Rathbun, 1896 (Brachyura: Portunidae) in Slovenia. 10.14720/abs.64.2.15819.