Grozljiv posnetek je nastal na Škotskem, delil pa ga je Skynews. Prikazuje na tisoče rib, ki so jih našli na morskem dnu po domnevnem nezakonitem odlaganju prilova iz vlečnih mrež. Kot domnevajo, so bili poglavitni plen ribičev škampi, kolateralno škodo pa so mrtvo odvrgli na dno morja. Še posebej tragično je, da je med poginulim prilovom veliko ogroženih morskih vrst. Posnetek prikazuje morsko dno, posejano s tisoči mrtvih rib, školjk in kritično ogroženih raž. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je to vpogled v prave okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Velike količine rib in drugega morskega življa se namreč redno ulovijo v vlečne mreže, ki se uporabljajo za kočarjenje, ki pa povzroča opustošenje in dobesedno izbris življenja na morskem dnu. 

Ribič, ki je posnel videoposnetek in ga delil s Skynews, je dejal, da ni bilo videti kot enkraten dogodek: "Zdi se, da je šlo za več odlaganj, ker so ribe v različnih stopnjah razgradnje. Začutil sem globoko žalost, še posebej, ko sem zagledal mrtvo ogroženo ražo, ko sem videl vrv na dnu njenega repa. Žalost se je hitro spremenila v jezo zaradi grozovitega ravnanja s tem čudovitim bitjem."

Dipturus intermedius, ki je bila med poginulimi organizmi, je največja vrsta raže v Evropi. Samice lahko zrastejo do dva metra v širino, 2,5 metra v dolžino in tehtajo nekaj več kot 100 kg. Po vsem svetu so kritično ogrožene in imajo svojo' trdnjavo' v vodah Škotske. Po zakonu morajo ribiči izpustiti naključno ulovljene raže. Čeprav prilov ni kaznivo dejanje, zakon zahteva, da se vse raže takoj izpustijo. "To se očitno ni zgodilo, saj je imela raža okoli repa privezano vrv," pojasnjuje Nick Underdown iz organizacije Open Seas. "To kaže na potraten prilov drugih vrst, ujetih v vlečne mreže, ki se pogosto zavrže v morje. To je grozljiva praksa, skrita pred očmi javnosti."

Ribiška oprema lahko povzroči nepovratno okoljsko škodo 

Ribiška oprema lahko povzroči nenačrtovano in nenamerno škodo morskemu dnu in morskim živalim. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate. Druge imajo velik prilov in nekatere vrste lahko privedejo na rob izumrtja. Z vlečnimi mrežami se ulovi manj kot 25 odstotkov svetovnega ulova. Je pa lovljenje z vlečnimi mrežami odgovorno za skoraj 60 odstotkov svetovnega zavrženega ulova, poudarjajo v WWF. Zato potrebujemo inovnativne rešitve, ki bodo povečale selektivnost ribiške opreme, poudarjajo. Globalno je fantomska oprema (izgubljena ali odvržena ribiška oprema) velik problem za ribji stalež in morske vrste, saj ostaja v globinah ujeta leta in leta. Npr. v Braziliji 46 odstotkov vseh morskih odpadkov predstavljajo razni ribiški odpadki, dodajajo. 

''Še ob koncu 19. stoletja se je zdelo, da je morje neizčrpen vir rib in naravnih resursov, ki jih ljudje nikoli ne bomo mogli izčrpati. Samo dobrih sto let pozneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju,''  opozarjajo v WWF Adria.

Nezakonit in nereguliran ribolov bi lahko kmalu dosegel 26 milijonov ton ali približno 30 odstotkov vsega globalnega letnega ulova. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe. Ravno države Evropske unije so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, skoraj 50 odstotkov tega uvoza pa prihaja iz držav v razvoju, pravijo v WWF Adria. 

''Ne glede na to, ali kupujete domače ali uvožene ribiške proizvode, zmeraj izberite trajnostne ribiške proizvode. Na ta način boste pomagali morjem in oceanom ter omogočili obnovo ribjih staležev. Prav tako boste olajšali življenje ljudem po svetu, ki so odvisni od rib kot vira hrane in dohodka,'' pravijo v WWF Adria. Kot dodajajo, ne promovirajo nižje potrošnje rib, saj so te zdrave, ampak želijo ozavestiti potrošnike, da z nakupom podprejo trajnostne ribiške prakse.