Študija raziskovalcev nemškega inštituta Alfreda Wegenerja (AWI) je preučevala osem različnih vrst arktičnih meduz. Z računalniškimi modeli so jih izpostavili naraščajočim temperaturam vode, taljenju morskega ledu in drugim spreminjajočim se okoljskim razmeram, poroča Euronews. 

Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko do druge polovice stoletja kar sedem od osmih vrst meduz, ki so jih preučevali, v teh razmerah razširilo svoj življenjski prostor proti poloma. Simulacije so pokazale, da bi zlasti meduza levja griva, ena izmed največjih meduz, ki opeče, lahko skoraj trikrat povečala svoj habitat. Le ena izmed vrst bi zaradi višje temperature vode nekoliko skrčila svoj življenjski prostor. 

"Ugotovitve prikazujejo, kako dramatično bi lahko podnebne spremembe vplivale na ekosisteme Arktičnega oceana," svari Dmitrii Pantiukhin iz raziskovalne skupine, specializirane za arktične meduze na Inštitutu Alfreda Wegenerja. Predvideno širjenje habitatov meduz bi lahko imelo ogromne vplive na celotno prehranjevalno mrežo, poudarja. Kljub njihovemu pomenu v morskem ekosistemu so želatinasti organizmi v ekoloških študijah pogosto pozabljeni. Ta raziskava zato zapolnjuje pomembno vrzel, dodaja. 

Raziskovalci svarijo, da bodo v prihodnosti meduze redki organizmi, ki bodo imeli koristi od podnebnih sprememb. Študije so namreč potrdile, da lahko nekatere vrste uspevajo ne le pri naraščajočih temperaturah vode, temveč tudi ob onesnaženosti s hranili ali prelovu. To bi lahko v prihodnosti pomenilo premik od raznolikega morskega ekosistema, v katerem prevladujejo ribe, do oceana, polnega meduz. Številni raziskovalci že svarijo pred bližajočo se 'meduzifikacijo' oceanov. Kot pojasnjuje Pantiukhin, meduze igrajo pomembno vlogo v morskem prehranjevalnem spletu. Njihovo širjenje pa lahko posledično vpliva na celoten prehranjevalni splet. Nekatere vrste meduz se hranijo z ribjimi ličinkami in jajci, kar lahko upočasni okrevanje ribjih populacij, ki so že danes pod velikim pritiskom zaradi podnebnih sprememb in prelova. 

Brez dvoma so bitja, sestavljena iz skoraj 96 odstotkov vode, brez možganov, kosti in krvi, prisotna v vseh svetovnih oceanih, pomemben del uravnoteženega morskega ekosistema. A ko se ta začne rušiti, lahko meduze postanejo problem. Kot ugotavljajo v Svetovnem skladu za naravo (WWF), se to zaradi segrevanja vode v Sredozemskem morju odvija že od leta 2003. Cvetenje meduz, dogodek, ko se njihove populacije intenzivno in prekomerno razmnožujejo, se je nekoč zgodil na nekaj let,  zdaj pa se 'invazija' meduz v Sredozemskem morju dogaja letno, cvetenje pa traja dlje časa, kot je običajno trajalo nekoč. 

Kot pojasnjujejo pri WWF, k temu prispevajo številni dejavniki, a daleč najpomembnejše so podnebne spremembe. Višje temperature morja namreč podaljšujejo cvetenje meduz in večajo možnosti za razmnoževanje nekaterih vrst. Toplejše sredozemsko morje je tudi prijaznejše do invazivnih vrst meduz, ki sem "zatavajo" iz tropskih morij. 

Hkrati prekomerna uporaba gnojil na kopnem povzroča tudi cvetenje alg, ki lahko ustvarijo "mrtve cone" z nizko vsebnostjo kisika, kjer ribe ne morejo preživeti, meduze pa se zlahka prilagodijo takšnim razmeram in nato uspevajo brez naravnih plenilcev. Ker se meduze prehranjujejo z isto hrano kot številne ribe, več meduz v ekosistemu pomeni manj hrane za ribe, kar se kaže v manjšem številu rib, ki jim uspe doseči odraslost. 

Leta pretiranega ribolova so uničila številne ribje populacije, ki so včasih z meduzami tekmovale za hrano, vključno z morskimi psi, tuni in drugimi večjimi ribami, ki so tudi njihovi naravni plenilci. Ker lovijo ikre rib in z njimi tudi tekmujejo, meduze počasi postajajo novi 'superplenilci' v Sredozemlju, opozarjajo v Svetovnem skladu za naravo. Ekosistem, v katerem prevladujejo meduze, je v prihodnosti tako resnična možnost, invazija meduz v naših morjih pa tudi postaja vse bolj mogoča, svarijo.

Pogostejše cvetenje je privedlo do pravega "buma" meduz, kar pa korenito spreminja morske ekosisteme, opozarjajo strokovnjaki. To pa ima lahko resne neželene učinke tudi na ribištvo in turizem. Ker namreč meduze polnijo ribiške mreže po Sredozemlju, se poškoduje ribiško orodje, ki postaja manj učinkovito, posadke pa izgubljajo čas, ko se ukvarjajo z meduzami, namesto da bi lovile ribe, ki jim zagotavljajo preživetje, opozarjajo pri WWF. Tunizijski ribiči tako že poročajo, da ponekod ujamejo več meduz kot rib.   

Meduze pa so lahko tudi strupene. Ribiče tako te pogosto opečejo, medtem ko čistijo opremo, vedno večja težava pa postajajo tudi v priljubljenih sredozemskih turističnih krajih. Nekdaj rajske plaže, ki so zdaj polne pekočih meduz, hitro izgubijo privlačnost, kar se kaže v manjšem številu obiskovalcev, to pa lahko zada hud udarec gospodarstvu skupnosti, ki živijo na prizadetih območjih. 

Cvetenje meduz lahko ogroža tudi druga gospodarska področja. Te živali lahko celo postanejo velika težava za elektrarne, saj ovirajo dovode vode, ki so bistveni za hlajenje, in tako zmanjšajo učinkovitost proizvodnje električne energije.