Kot pojasnjujeta Ana Dolenc in Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave, se v običajnih razmerah invazivne tujerodne rastline postopoma širijo s tokom navzdol in so prisotne predvsem na brežinah vodotokov. V poplavah avgusta 2023 pa je imel vodni tok tako moč, da je marsikje odneslo vso obrežno vegetacijo. Voda je s seboj nosila tudi dele invazivnih rastlin (korenine, korenike, semena) in jih odlagala dolvodno. Še posebej, kjer so se deli invazivnih rastlin ustavili na neporaslih tleh, je velika verjetnost, da bodo tu nastala nova žarišča. Številne invazivne rastline so pionirske vrste in na golih tleh brez tekmovanja za prostor z drugimi rastlinami še lažje ustvarijo sestoje, pojasnjujeta.

Pozorni bodite tudi na vrtovih in kmetijskih površinah 

Obvodna območja že sedaj veljajo za tisti življenjski prostor, ki je med najbolj prizadetimi zaradi širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Invazivne tujerodne vrste izpodrivajo domorodne vrste tako, da zavzemajo njihov življenjski prostor in spreminjajo življenjske združbe in negativno vplivajo na kompleksen preplet odnosov med živalmi, rastlinami in drugimi organizmi. Invazivne tujerodne rastline z zastiranjem tal preprečujejo tudi pomlajevanje gozda. Nenazadnje pa te vrste spreminjajo podobo krajine, nekatere med njimi pa so strupene za človeka.

Kjer so se poplavne vode razlivale, moramo biti na pojav invazivnih tujerodnih rastlin pozorni tudi na vrtovih ter kmetijskih površinah. Ustalitev in širjenje invazivk na njivah in travnikih bi lahko povzročila veliko škodo, saj lahko prisotnost invazivk bistveno zmanjša količino pridelka. Na območjih, ki so zaradi poplav gola, lahko pričakujemo pojav nekaterih invazivnih rastlin, ki se širijo z vetrom. Številne invazivne rastline, katerih semena razširja veter, namreč plodijo ravno v jesenskem času, ko so bila tla marsikje gola in izpostavljena invaziji, opozarjata sogovornici. 

Kako dolgo po takšnem dogodku je še bojazen, da se je kakšna rastlina razširila v naravo? Večina semen vzklije v prvih letih, nekatere med njimi pa so lahko izredno dolgožive. Semena ambrozije in navadne barvilnice lahko vzklijejo tudi po 40 letih, orjaški dežen po 12 letih, semena žlezave nedotike pa po treh letih, pojasnjujeta sogovornici. 

Pa so od avgusta 2023 že zaznali kakšno rastlino, ki se je tako razširila? Kot odgovarjata, za zdaj še nimajo podatkov o širjenju konkretnih vrst invazivnih tujerodnih rastlin, vendar na podlagi poznavanja, na kakšen način se te rastline širijo,  predvidevajo, da se bo to zgodilo, še posebej tam, kjer so nastale gole površine. Več o razsežnosti širjenja bo znanega skozi leta oz. v času vegetacijske sezone, ko bodo rastline začele rasti in cveteti ter jih bomo lahko prepoznali. Invazivne tujerodne vrste večinoma zacvetijo pozno poleti in v jeseni, torej pozneje v letu kot domorodne vrste. 

Katere vrste rastlin bi se lahko tako razširile?

Razširijo se lahko različne invazivne tujerodne vrste, ki uspevajo v obvodnem pasu. Najbolj pogoste so različne vrste dresnikov, žlezava nedotika, topinambur, deljenolista rudbekija, metuljnik, kanadska in orjaška zlata rozga, naštevajo na Zavodu RS za varstvo narave. Ob vodah uspeva tudi orjaški dežen, ki je strupen za človeka in povzroča opekline na koži, opozarjajo. V Sloveniji večinoma dobro poznamo njegove lokacije, kjer ga aktivno odstranjujemo, vendar previdnost ni odveč. Zaradi visokih vod in golih površin bi lahko prišlo tudi do razširjanja vrst, ki so bile do sedaj manj znane. 

Kako lahko prepoznamo, da gre za tujerodne invazivne rastline?

Prepoznamo jih lahko tako, da poznamo, katere vrste to so. Za to na spletu obstaja različna literatura, ki nam pomaga pri prepoznavanju teh vrst. S pomočjo aplikacije Invazivke.si lahko vnesete lokacije najdenih invazivk. V primeru, da ne veste, za katero vrsto gre, lahko pošljete sliko, na podlagi katere bo strokovnjak določil vrsto in vas o tem tudi obvestil, svetujeta sogovornici. 

Jih lahko odstranjujemo sami?

Večina invazivnih tujerodnih rastlin človeku ni nevarnih in jih lahko odstranite sami, pojasnjujejo na Zavodu za varstvo narave. Za različne vrste so primerni različni načini odstranjevanja. Če je rastlin malo, je najbolj učinkovita metoda ročno puljenje skupaj s koreninami. Previdnost je potrebna pri vrstah, ki so strupene, kot na primer orjaški dežen, tega sami ne odstranjujte, če pa že, za to uporabite zaščitno obleko, ki bo prekrila vašo kožo, izogibajte pa se rastlinskemu soku, ki je fototoksičen in na soncu povzroča opekline na koži, opozarjajo. Poleg tega je previdnost potrebna tudi pri odstranjevanju pajesena, sirske svilnice in navadne barvilnice. Sokovi teh rastlin so za človeka strupeni, zato pri odstranjevanju uporabljajte zaščitne rokavice, svetujejo.