Po 30 letih znova našli izginulega skrivnostnega gekona

Raziskovalci, ki so jih s helikopterjem odložili v večinoma nedostopnem in oddaljenem kanjonu v Južni Afriki, so navdušeni sporočili, da so odkrili vrsto gekona, ki je niso videli že več kot 30 let in je veljal za izumrlega. Nekateri so menili, da morda sploh ni obstajal.  Sklad za ogrožene divje živali je potrdil, da sta dva njihova raziskovalca našla primerke ploščatega gekona vrste Blyde Rondavel, ki je bil prvič identificiran v istem kanjonu v provinci Mpumalanga v severovzhodni Južni Afriki leta 1991, vendar ga od takrat niso nikoli več videli, poroča AP.

Obstoj malega kuščarja je bil v naslednjih treh desetletjih tako ovit v tančico skrivnosti. Znanstveniki, so si postavljali vprašanje, ali je izumrl ali pa sta bila morda prvotno najdena samca pravzaprav samo mladiča druge vrste gekona? Skrivnost sta zdaj razkrila raziskovalca Darren Pietersen in John Davies. Vrnila sta se namreč na isto mesto, da bi prečesala območje in poiskala skrivnostnega plazilca.

Ker gekona niso opazili že več kot 10 let, je veljal za izgubljeno vrsto. Mednarodna zveza za ohranjanje narave, je vrsto uvrstila na seznam vsrst s pomanjkljivimi podatki, kar pomeni, da o njenem obstoju še ni bilo dovolj znanega, da bi lahko bili prepričani, da je izumrla.

Raziskovalca sta na pečinah, visokih več kot 100 metrov, iskala gekone na istem mestu, kjer so jih našli tudi leta 1991. V treh dneh jima je uspelo najti odrasle osebke, ki so bili dolgi med osem do devet centimetrov. Kot sta povedala za AP, sta bila navdušena. Naštela sta med 20 do 30 primerkov, fotografirala pa sta jih sedem, s čimer sta svetu omogočila vpogled v 'izgubljenga' gekona.

Sklad za divje živali je razkril, da je majceni gekon peta žival, ki so jo ponovno odkrili v zadnjih letih. Leta 2021 so našli krta, ki živi v peščenih sipinah, potem ko ga niso videli več kot 80 let, ponovno pa so našli metulja, kuščarja in vrsto žabe, potem ko jih naravovarstveniki niso zabeležili več kot desetletje. Vsi kažejo, koliko se je treba še naučiti o svetovni biotski raznovrstnosti, so sporočili iz Sklada za ogrožene divje živali.

Indeks živega planeta (Living Planet Index), ki spremlja tisoče vrst, kaže na znatno zmanjšanje populacij prostoživečih živali, pri čemer so nekatere regije doživele večji upad kot druge. Število sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev se je zmanjšalo za skoraj dve tretjini v malo več kot 50-ih letih. Vsako leto poročila beležijo nadaljnji upad populacij številnih vrst, kar kaže na to, da so spremembe hitro napredujoče in trajajoče.

Stopnja resnosti, s katero ljudje jemljejo padec biotske raznovrstnosti, se razlikuje glede na različne dejavnike, kot so ozaveščenost, izobrazba, politična volja in ekonomski interesi. Na globalni ravni so bili sprejeti številni dogovori in iniciative za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar kaže na določeno stopnjo resnosti pri reševanju tega problema. Vendar pa se v mnogih državah, tako razvitih kot v razvoju, gospodarski interesi pogosto križajo z varstvom narave, ugotavljajo v WWF.