Časzazemljo.si
Ekologija

Pljuča sveta izsekavajo z rekordno hitrostjo: neslavni rekord za rekordom

Anja Kralj /08. 05. 2022 07.00

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Kot je za naš portal že pojasnjevala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, amazonskemu pragozdu pravimo pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona. To so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna." 

 V Glasgowu je lani potekal podnebni vrh, na katerem so države sklenile, da bodo do leta 2030 ustavile izsekavanje gozdov. Kot je ocenila Kajfeževa, je to pomembna zaveza, saj v skupnih izpustih deforestacija predstavlja do 14 odstotkov. In če bomo to res ustavili do leta 2030, bomo svetovne izpuste v enem mahu zmanjšali za več kot deset odstotkov, kar je ogromno. 

A žal kaže, da bo to zgolj še ena izmed zavez, ki bodo ostale na papirju. V prvih 29 dneh aprila je bilo namreč v regiji izsekanih skupno 1012,5 kvadratnega kilometra pragozda, kažejo podatki nacionalne agencije za vesoljske raziskave Inpe, poroča Guardian. Aprila so tako zabeležili že tretji mesečni rekord letos – zabeležili so ju tudi januarja in februarja, stanje pa se le še poslabšuje. V prvih štirih mesecih leta 2022 so tako v Amazoniji uradno izsekali kar 69 % odstotkov gozda več kot v enakem obdobju lani. Kot so ponazorili, je izsekana površina gozda več kot za dvakrat večja od New Yorka. Stopnja deforestacije v amazonskem pragozdu je izjemno zrasla, odkar je leta 2019 na oblast prišel Jair Bolsonaro, ki je takoj oslabil okoljevarstveno zaščito. Bolsonaro namreč trdi, da bo večji delež kmetijstva in rudarjenja v regiji zmanjšal revščino, še piše Guardian. 

Krčenje gozdov v Amazoniji
Krčenje gozdov v AmazonijiFOTO: AP

Poročilo FAO: Gozdovi lahko pomagajo pri odpravljanju posledic kriz

Gozdovi nam lahko pomagajo pri odpravljanju posledic kriz, kot so podnebne spremembe in pandemija covida-19, a le če pospešimo ukrepe za sprostitev njihovega potenciala, pa ravno v tem času ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Pri tem poziva k ustavitvi krčenja gozdov, obnovi degradiranih zemljišč in trajnostni rabi gozdov. FAO v poročilu navaja tri poti za krepitev ukrepov za sprostitev potenciala gozdov: zaustavitev krčenja gozdov, obnovo degradiranih zemljišč in razširitev kmetijskega gozdarstva ter trajnostno rabo gozdov in vzpostavitev zelenih vrednostnih verig, poroča STA. 

 Družbe bi lahko bolje uporabljale gozdove in drevesa za hkratno ohranjanje biotske raznovrstnosti, boljše zagotavljanje blaginje ljudi in ustvarjanje dohodka, zlasti za podeželsko prebivalstvo, navaja poročilo, pri čemer opozarja, da "ni zdravega gospodarstva brez zdravega planeta".

 A kot ugotavljajo znanstveniki, so trenutne naložbe v gozdove precej manjše od potrebnih. Po eni od ocen se mora skupno financiranje omenjenih poti do leta 2030 povečati za trikrat, do leta 2050 pa za štirikrat, da bi svet dosegel cilje glede podnebne nevtralnosti, biotske raznovrstnosti in degradacije tal. Ob tem pri FAO ocenjujejo, da bo treba do leta 2050 samo za ustanavljanje in upravljanje gozdov letno nameniti okoli 200 milijard evrov.

Za hitrejše doseganje napredka organizacija v poročilu priporoča usmerjanje sredstev za oživitev gospodarstva v dolgoročne politike, katerih cilj sta ustvarjanje trajnostnih in zelenih delovnih mest ter nadaljnja mobilizacija naložb zasebnega sektorja. Kot morebitne ukrepe navajajo tudi vključevanje lokalnih akterjev, vključno z ženskami, mladimi in domorodnimi ljudstvi, spodbujanje dialoga o trajnostni rabi gozdov kot sredstva za hkratno doseganje gospodarskih in okoljskih ciljev ter čim večjo sinergijo med kmetijsko, gozdarsko, okoljsko in drugimi politikami. V poročilu so predstavljeni tudi primeri z vsega sveta, ki dokazujejo ključni pomen gozdov in dreves za preživetje ljudi ter poudarjajo pomen podpornih političnih pobud – od ključne vloge nelesnih gozdnih proizvodov v Turčiji in lesnega goriva v Gruziji do malega gozdarstva na Kitajskem in v Vietnamu, trajnostnega oglja v Slonokoščeni obali in formalizacije zemljiških pravic v Kolumbiji, so v organizaciji še zapisali v sporočilu za javnost, je še poročala STA. 

Spomnimo 

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo tudi nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opominjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. 

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
fcrs_lj 08. 05. 2022 13.36
Ko pa Americani, Rusi, Arabci, Skandinavci crpajo nafto in s tem povzrocajo zracne zepe v razlicnih plasteh zemlje to je ok, ko pa Brazilci iskoriscajo svoja naravna bogastva in prodajajo les, to je pa naravna katasrofa.
ap100 08. 05. 2022 11.46
+3
če bi evropske nevladne organizacije ki dobivajo drsetine miljonov za svoje dlelovanje ter emisijski kuponi s katerimi bogatijo energetksa podjetja inmrazni posredniki bili uporabljerni za nakup gozdov, , ki jih brazilska država redno prodaja zasebnikom ne bi bilo problema - dokler pa s tem denarjem samo lajajo kaj bi bilo treba ne bo nič
devote 08. 05. 2022 09.25
-2
Samo za moderatorja se enkrat, ki je izbrisal znanstvena d3jstva:Morske alge in plankton sta najvecja proiz.o2 na zemlji..., majstore. Sroscajo tudi zveplo, kar predstavlja kondenzacijska j3dra za padavine na sred oceanov... zivljenje samo uravnava temp na zemlji, vse ostalo je psevdoznanost. V bistvu je post od stromarja povzetek v nulo
masai mara 08. 05. 2022 09.23
+3
Balsanaro je samo se eden od stevilnih svetovnih unicevalcev sveta na celu velesile.
ElectroVoice 08. 05. 2022 09.11
+2
In ga ni Putina, ne Bidena in ne Janše, ki bi to norijo zmogel zaustaviti...
masai mara 08. 05. 2022 09.23
+1
Oni morajo najprej ustaviti sebe
rambi92 08. 05. 2022 09.08
-1
V Sloveniji vsakih nekaj minut zaradi "okoljeljubcev" propade ena kmetija. Naša država se zarašča z bliskovito hitrostjo, kar skoraj daje protiutež izsekavanju. Mimogrede, sploh veste koliko dušika, ogljikovega dioksida in drugih plinov nastane ob gnitju drevesa? Naj vas razsvetlim, ravno toliko kolikor kisika proizvede v celotnem rastnem času!!
Abrams 08. 05. 2022 08.56
-1
No se strinja, na zemlji je ravnovesje nič se ne proizvaja za to, da bi se skladiščilo in potem metalo stran. Tudi pragozd tega ne počne. Tudi usajene poljščine vsrkavajo C02. Zdej pa dovolj te zaslepljene pripadnosti za vsako ceno. Baje da smo inteligentni in samostojni ????!!!!!!
masai mara 08. 05. 2022 09.25
+3
Baje, ampak sodec po ttvojem komentarju ni videt
stromar5 08. 05. 2022 08.14
+3
Novinarji, prosim da nehate uporabljati izraz "pljuča sveta". Prvič, pljuča "porabljajo" kisik in "proizvajajo" CO2, kar je verjetno ravno obratno od tega, kar želite povedat. In drugič, proizvodnja kisika v pragozdu je približno enaka kot njegova poraba - neto je proizvodnja kisika blizu 0. Pragozdovi so pomembni iz drugih razlogov (npr. biotska raznolikost, zadrževanje vlage na celini...)
Aristotle 08. 05. 2022 08.27
-1
Če bi vsak gozd proizvajal 0.. od kje bi prišel kisik? Malo razmisli preden pišeš n….!
stromar5 08. 05. 2022 08.37
+1
Ne velja to za vsaj gozd. Večina kisika pa pride iz oceanov. Večino ga proizvede fitoplankton. Malo razišči preden pišes n....!
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073