Podnebne spremembe vplivajo na količino škodljivcev in lahko posledično povzročijo večjo uporabo pesticidov. Obenem pa onesnaženje s pesticidi spodbuja organizme, da postanejo odpornejši na pesticide, kar vodi v začaran krog povečane uporabe pesticidov, svari Evropska agencija za okolje (EEA). 

Razširjena uporaba pesticidov je glavni vir onesnaženja vode, prsti in zraka, pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in povzroča odpornost proti škodljivcem. Izpostavljenost kemičnim pesticidom povezujejo s kroničnimi boleznimi, kot je rak, ter srčnimi, respiratornimi in nevrološkimi boleznimi, izpostavljajo v poročilu. 

Pesticidi so sami po sebi škodljivi za žive organizme. Če se uporabljajo na prostem, lahko vplivajo na ekosisteme, tudi če so namenjeni izključno za boj proti določenemu škodljivcu. Če ravni pesticidov presežejo kritične mejne vrednosti, vplivajo na ekološke procese in povzročijo, da so ekosistemi manj raznoliki in odporni na motnje. Pesticidi postajajo vse učinkovitejši, kar pomeni, da imajo lahko enak negativen učinek, tudi če se uporabljajo v manjših količinah.

Evropski kmetijski sektor je še vedno močno odvisen od uporabe velikih količin pesticidov za ohranjanje pridelka, pri čemer je obseg prodaje pesticidov v zadnjem desetletju ostal stabilen, ugotavljajo. Od leta 2011 do 2020 je prodaja pesticidov v državah članicah EU-27 znašala približno 350.000 ton na leto, so izračunali.  

Pesticidi se uporabljajo tudi v gozdarstvu, ob cestah in železnicah ter v javnih parkih, na igriščih ali vrtovih, ki jih pogosto uporablja javnost, predvsem otroci, nosečnice in starejši. To je posebej skrb vzbujajoče, saj gre za skupine, ki so še zlasti ranljive za pesticide.

V raziskavi leta 2020 so ugotovili, da je bil eden ali več pesticidov na 22 odstotkih vseh merilnih mest v evropskih jezerih in rekah nad sprejemljivo mejo, kar pomeni tveganje za zdravje ljudi, izpostavljajo. Kar zadeva onesnaženost tal, pa je 83 odstotkov kmetijskih tal, testiranih v študiji iz leta 2019, vsebovalo ostanke pesticidov. 

Onesnaženje s pesticidi je eden ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti v Evropi. Zlasti uporaba pesticidov je povzročila znatno zmanjšanje populacij žuželk, kar ogroža njihovo ključno vlogo pri proizvodnji hrane, še posebej pri opraševanju večine poljščin, sadja in zelenjave. 

Največje število preseganj v Evropi, predvsem v severni Italiji in severovzhodni Španiji, sta dosegla insekticid imidakloprid in herbicid metolaklor. V podtalnici pa je največ prekoračitev povzročil herbicid atrazin, čeprav je prepovedan že od leta 2007, je poročala STA. 

Ljudje smo pesticidom izpostavljeni predvsem s hrano in pitno vodo, pa tudi zaradi preživljanja časa na območjih, kjer se uporabljajo pesticidi. Kmetijski delavci pa so ji izpostavljeni na delovnem mestu. Obsežna študija biomonitoringa ljudi, ki je bila izvedena med letoma 2014 in 2021 v petih evropskih državah, je odkrila vsaj dva pesticida, prisotna v telesih 84 odstotkov udeležencev raziskave. Ravni pesticidov so bile dosledno višje pri otrocih kot pri odraslih, pri čemer so bili otroci še posebej občutljivi na negativne vplive kemikalij na zdravje, so še opozorili pri EEA.