"Trenutno so v Sloveniji ogroženi praktično vsi tipi vrstno bogatih travnikov, saj njihova površina iz leta v leto upada," ob odprtju razstave Semena za življenje opozarjajo v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). To so predvsem suhi travniki z orhidejami ter vlažni travniki. Kot pojasnjujejo, prve najdemo po vsej Sloveniji. Travniki izginjajo zaradi opuščanja rabe in zaraščanja na eni strani ter intenzifikacije na drugi – torej gnojenja, večkratnih košenj, spreminjanja v njive, dosejevanja s kupljenimi travnimi ali travno-deteljnimi mešanicami. Tudi vlažne travnike najdemo lokalno po skoraj vsej Sloveniji, vendar pa so največje strnjene površine omejene na Osrednjo Slovenijo, Notranjsko. Ob intenzifikaciji kmetijstva in zaraščanju površin so ogroženi tudi zaradi sprememb vodnega režima in izsuševanja.  

Zakaj je dobro, da pri nas cvetijo čim bolj  pisani travniki? 

Kot poudarjata Katarina Denac in Staš Miljuš iz DOPPS, je zelo pomembno, da ohranjamo visoko biotsko pestrost travnikov, ne le za obstoj samih travnikov, ampak tudi zaradi živali, ki so vezane na to okolje. Rastline namreč predstavljajo začetek prehranjevalnega spleta, kar pomeni, da je od njih posredno ali neposredno odvisnih veliko drugih organizmov. Z izginjanjem rastlinskih vrst na travnikih bi tako lahko izgubili številne živali, ki so lahko neposredno koristne tudi za človeka (npr. divji opraševalci), razlagata. 

Kot ponazarjata, so tak primer metulji, ki so s svojim razvojnim krogom in prehranjevanjem neposredno vezani na določene rastlinske vrste, kar pomeni, da lahko z izginjanjem rastlinskih vrst izginjajo tudi vrste metuljev, vezane na te rastline. 

Vrstno bogati travniški sistemi, kjer ne prihaja do večjih zunanjih motenj, so tudi odpornejši proti vdorom tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, poudarjata. S spremembami, kot se lahko zgodijo pri bolj intenzivnem načinu obdelovanja travnikov, pa se na teh površinah pojavi prostor, ki ga lahko zasedejo tujerodne invazivne rastlinske vrste. Te vrste pa lahko povzročajo ne le nadaljnji upad biotske pestrosti, temveč tudi gospodarsko škodo na kmetijski krajini. 

Kje še najdemo suhe travnike z orhidejami, ki so najbolj ogroženi?

Suhi orhidejski travniki se v Sloveniji pojavljajo skoraj čez celotno državo, vendar pa je večina fragmentov majhnih (0,1–0,5 ha) in še ti hitro izginjajo, povesta sogovornika. Pojavljajo se na območjih, kjer je podlaga dobro odcedna, hkrati pa je hranil v tleh zelo malo. Predvsem so ti travniki prilagojeni na ekstenzivno rabo prostora, kot je pozna košnja enkrat v letu ali pa paša z nizko obtežbo živine, ter na to, da ni nobenega dodatnega vnosa hranil z gnojenjem. Kot pripovedujeta sogovornika, se je na takšne pogoje skozi stoletja prilagodilo ogromno različnih organizmov, posledično pa so ti travniki eni najbolj vrstno bogatih sistemov v Evropi. 

Dandanes se v Sloveniji najlepše ohranjeni orhidejski travniki nahajajo na območjih, kjer je dostop s težko kmetijsko mehanizacijo otežen, kot so na primer velike strmine, posledično pa je upravljanje bolj podobno tradicionalnemu upravljanju s travniki. 

Te travnike prepoznamo predvsem po kukavičevkah, divjih orhidejah, ter po razmeroma nizki in nesklenjeni travni ruši z vmesnimi zaplatami golih tal. Poleg kukavičevk se na njih pojavljajo še številne druge redke vrste, ki jim ustrezajo negnojena tla in pozna košnja, npr. različne vrste kosmatincev (kamor sodi tudi velikonočnica), skalni petoprstnik, čopasta grebenuša, srednji trpotec, lepljivi lan, navadna turška detelja in druge, opisujeta sogovornika. Ta tip travnika torej lahko prepoznamo predvsem po pisanosti, saj se na njih pojavljajo rastline, ki cvetijo v zelo različnih barvah in barvnih odtenkih. Predvsem pa te travnike poznajo ljudje, ki jih kosijo ali na njih pasejo živino, pojasnjujeta. 

Kako zaščititi travnike? 

Intenzifikacija in opuščanje sta najpomembnejša dejavnika, zaradi katerih prihaja do izgube vrstno bogatih travnikov in posledično genske pestrosti. Te dejavnike je trenutno nemogoče popolnoma preprečiti, lahko pa jih do neke mere omilimo, poudarjata Denac in Miljuš. Predvsem z večanjem zavedanja ljudi o pomembnosti vrstno bogatih travnikov ter z naravovarstvenimi in kmetijskimi ukrepi, katerih namen je ohranjanje biotske pestrosti. Kmetijska politika v obdobju 2023–2027 že vsebuje določene ukrepe, ki naj bi tudi v intenzivni kmetijski krajini pomagali ohranjati površine, pomembne za naravo in biodiverziteto (mejice, mokrišča). 

Slovenija mora zagotoviti lokalni semenski material 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Goričko, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Notranjskim regijskim parkom izvaja projekt LIFE FOR SEEDS. K izboljšanju stanja želijo prispevati s projektom Semena za življenje z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Genetsko pestrost shranjenih semen bodo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen. Poleg tega bodo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 hektarjev travnikov na sedmih območjih Nature 2000. 

V projektu pa načrtujejo tudi oblikovanje treh ukrepov za spodbujanje ohranjanja (pridelava zelenega mulča, pridelava semenskih mešanic) in obnove ekstenzivnih travnikov, ki naj bi postali del skupne kmetijske politike po letu 2027. Obnova vrstno bogatih površin bo namreč v Evropski uniji v prihodnjih desetletjih glede na Zeleni dogovor (Green Deal) ter iz njega izhajajoč zakon o obnovi narave (Nature Restoration Law) zelo aktualna tema, Slovenija pa mora zagotoviti, da bo za obnovo travniških površin na voljo dovolj avtohtonega, čim bolj lokalnega semenskega materiala. Obnove namreč ne moremo delati s semenom, uvoženim na primer z Nizozemske, poudarjata sogovornika.