V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so odkrili dve zelo posebni sorti belih slovenskih zakladov - zvončkov, ki pa ne vabijo le s svojim videzom ampak tudi z vonjem.  "Zvončki malokrat zares dišijo, to sta naša res zelo lepo dišeča primerka, ki pa se med seboj zelo dobro razlikujeta," je ponosen  vodja botaničnega vrta Jože Bavcon, ki pojasnjuje, da so novi sorti poimenovali Dičeči vilinec in Striped Fragrant. Dve novi dišeči sorti, zvončki namreč zelo redko dišijo, sta originalno doma iz Krasa.

V članku, ki je pred kratkim izšel v mednarodni znanstveni reviji, so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani uspeli opisati nove sorte ene same vrste navadnega malega zvončka (Galanthus nivalis), ki raste v Sloveniji. Ta pa je tako raznolika, da še vedno lahko odkrivamo nove različice te vrste, ki jih potem po nekaj letih opazovanj in preizkušanj opišemo kot nove sorte, pojasnjuje Bavcon. 

In kako dišita? 

"Ko ju zvohamo zaznamo vonjave španskega bezga. Prva sorta diši nežneje, druga pa ima zelo izrazit vonj." Glede na vpetost vrta v svet imajo nekatere vrste  slovenska imena, druge pa tudi angleška. Dišeči vilinec ima nežnejši vonj in ima velike zelene packe na zunanjih perigonovih listih. Druga sorta Striped Fragrant  pa ima močnejši vonj in ima dolge proge na zunanjih perigonovih ali cvetnih listih, opisuje Bavcon. Kot dodaja, je vonj zelo specifičen, v naboru sort v svetu je nekaj sort, ki imajo blage vonje, vendar kolikor nam je do sedaj znano, niso tako intenzivno dišeči, kot sta omenjeni sorti, razlaga.  

Ali jih lahko najdemo le v Botaničnem vrtu ali so prisotne še kje drugje? Za sedaj so sorte prisotne samo v zbirki Botaničnega vrta, odgovarja Bavcon. Kako zaželene so nove vrste zvončkov v svetu?   "Če bi te sorte imeli v zadostni količini, bi jih seveda takoj razprodali, samo za sedaj to žal še ni mogoče, ker vedno sorte prodajamo takrat, ko imamo dovolj primerkov.  "

Poleg teh dveh dišečih so opisali še pet drugih sort, ki pa nimajo vonjav, so pa po zunanjih znakih zelo drugačne od dosedaj opisanih sort. Najbolj posebna med njimi je sorta G. nivalis Cardinal's Hat, ki  ima prav poseben cvet, saj se  ta cvet nikoli ne odpre. Je majhen cvet  na zelo visokem stebelcu. Sorta je izvorno iz Štajerske. Ker praktično ne prihaja do oprašitve  zelo dolgo časa cveti in je srednje zgoden, medtem ko sta obe dišeči sorti pozni, opisuje Bavcon.

Kako so odkrili nove sorte? 

V mednarodnem članku v reviji so skupno opisali kar sedem novih sort  iz treh različnih skupin. Kot pripoveduje Bavcon, so zelo dišeče primerke prvič našli pred leti, ti pa so nekaj let rastli v njihovi zbirki. Morali so namreč preveriti, ali rastline ostajajo dišeče v kulturi: "Da nimamo tako imenovanega halo efekta, potem vse primerke označimo samo s številkami in potem v naslednjih letih primerjamo, ali so prej opisane lastnosti zopet vidne. V tem primeru pa smo rastline lahko tudi zavohali." 

In kot izpostavlja Bavcon,  ko so v času cvetenja opazovali zvončke, so pravo presenečenje kar zavohali, saj so imeli izredno izrazit vonj: "Vedeli smo, kje se nahajajo primerki iz območja, kjer smo pred leti prvič zaznali vonjave zvončkov v naravi.  Tokrat pa je bil vonj še bolj izrazit," se spominja. Potem so hitro  poiskali primerek, od katerega je izviral vonj in tako so prišli do nekaj lončkov z dišečimi primerki. Te so potem razvrstili v dve skupini glede na zunanje znake: torej morfološke znake in vonjavo. Po pregledu vseh zapiskov se je izkazalo, da so to prav tisti primerki, ki so jih pred leti  odkrili v naravi, le da so imeli tedaj blago vonjavo, ker so jih našli že ob koncu cvetenja.  Ko so potrdili, da gre za nove sorte, je bil čas za njihov opis.

Botanični vrt promotor slovenske flore v svetu 

Nove sorte navadnih malih zvončkov so izvorno iz različnih delov Slovenije in izhajajo iz dolgoletnega izbora iz zbirke Botaničnega vrta UL, kjer je že okrog 8500 enot, prvič med njimi pa tudi dva dišeča zvončka.  Da so zvončki zanimivi, kaže tudi sprejetje članka v mednarodno znanstveno revijo, poudarja Bavcon: "Botanični vrt Ul kljub težavnim razmeram, kot so neurejene finančne razmere, kadrovska sestava, rušenje stavb, poseg železnice. torej stalni borbi za obstanek, ostaja ustvarjalen in ohranja tisto žlahtnost zaradi česar je bil ustanovljen, kot vrt Visokih šol. Torej raziskuje domačo floro, ki vedno znova in zvonova ponuja marsikaj novega, kar je zanimivo za širši svet. S svojo bogato dejavnostjo tako še po bližajočih se že 214 letih neprekinjenega delovanja, še vedno promovira našo floro in s tem Slovenijo v svetu."