Bil je oblačen dan, sonce se je le tu in tam prebijalo skozi oblake, ko smo se z dvema ladjicama odpravili raziskovat morske travnike v bližini Sečovelj. Kljub sicer ugodnemu vremenu, vidljivost v morju ni bila idealna, da bi lahko že s krova barke videli zelene lističe, ki se premikajo pod vodo. Zato je ekipa iz Zavoda YouSea uporabila podvodni dron, s katerim tudi sicer raziskujejo in preverjajo stanje morskih travnikov.  

"Ljudem želimo približati morske travnike," nam je med plovbo zaupala Irena Fonda, molekularna biologinja, sicer tudi direktorica zavoda YouSea, zavoda za ohranjanje biodiverzitete morja. Kot pravi, je cilj, da ljudje nanje ne bi več gledali "z gnusom". 

Lističi morske trave, ki smo jih opazovali preko zaslona, so še precej majhni, a do poletja bodo zrastli tudi do 40 centimetrov.

"Radi bi, da ljudje razumejo, kako so ti habitati, ti življenjski prostori, pomembni. V šali rečemo, da so v bistvu neke vrste vrtec za živali. Zato ker praktično skoraj vse morske živali, ki so pri nas tudi gospodarsko pomembne, vsaj en krajši del ali pa tudi večji del svojega življenja prebijejo v morskih travnikih ali pa se s travami prehranjujejo," je pojasnila Fonda. Med njimi je denimo tudi zaščitena vrsta veliki leščur, ki živi zasidran v morski travi.

Zakaj so morski travniki pomembni?

Morskim travnikom pogosto pravijo tudi "pljuča morja", saj imajo izjemno sposobnost absorbiranja ogljikovega dioksida in proizvodnje kisika. Na enoto površine namreč shranijo več CO2 kot kopenski gozdovi, s čimer pomembno prispevajo k zmanjševanju koncentracije toplogrednih plinov v morju in ozračju.

Po nekaterih podatkih vsak kvadratni meter morskih travnikov dnevno proizvede več kot 14 litrov kisika. "Ne zavedamo se, da velika večina kisika prihaja iz morja, sploh ne od kopenskih rastlin. In žal te morske rastline zdaj zelo pogosto izgubljamo, praktično vsak dan jih je manj. Po nekaterih ocenah vsakih 30 minut izgine za eno nogometno igrišče morskih trav," je opozorila Fonda.

Ta negativni trend opažajo tudi v našem morju. "Pred približno 100 leti je bil celoten Tržaški zaliv prekrit s travniki morske trave oziroma je bil kar en velik morski travnik in to celo morske trave pozejdonke," je izpostavila.

Pozejdonka (lat. Poisidonia oceanica) pa je zdaj omejena na zelo majhno rastišče ob Žusterni. Območje rastišča pozejdonke se razteza na približno kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli, kjer se pojavljajo različno velike zaplate. Glede na razpoložljive podatke biologi sklepajo, da je to poleg manjše, dva kvadratna metra velike zaplate pri Gradežu, tudi edino še obstoječe rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. 

"Vsi, ki gredo na morje z barkami, lahko prispevajo k ohranjanju morskih travnikov že s tem, da svojih bark ne zasidrajo na njih. Morski travniki so zelo občutljivi na to. Problem je, ker eno sidro lahko tudi trajno poškoduje morski travnik, ne samo, da ga malo poleži. Ko sidro pade, popešta en del travnika pod seboj, potem pa celoten del verige, ki se običajno uleže na morsko dno, praktično deluje kot neke vrste kosa, saj se ves čas premika in uničuje travo," je opozorila biologinja. Morsko travo pa lahko to hitro "užali", pravi. "Opazili smo, da imajo morske trave neke vrste spomin. Rečemo, da se užalijo, če se jim to zgodi, in imajo nato zelo velike težave pri regeneraciji. Torej, lahko že samo s tem, ko vržemo sidro, uničimo en del travnika," je opozorila.

Sicer pa so v našem morju najpogostejši morski travniki kolenčaste cimodocee (lat. Cymodocea nodosa), ki smo jih opazovali tudi mi ob Rtu Seča. Poleg teh dveh vrst morske trave, pa pri nas raste tudi prava morska trava (Zostera marina) in mala morska trava (Zostera noltii). Vse te vrste imajo tanke, ozke in dolge liste. 

Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme. Igrajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju vplivov podnebnih sprememb, saj stabilizirajo morske sedimente, izboljšujejo kakovost vode in umirjajo morske tokove, kar prispeva k bogatemu morskemu življenju in stabilnosti ekosistema. Izguba morskih travnikov bi torej pomembno vplivala na biodiverziteto in posledično na celotno ravnovesje morskega sveta.

Iz morskih travnikov odstranili več kot tono smeti

Veliko k "izumiranju" morske trave prispevajo tudi odpadki, ki se posedajo na morsko dno. Tam, kjer nek odpadek (predvsem večji) pristane, namreč trava ne raste. Večji kot je odpadek, večjo površino morskega dna prekrije in več prostora odvzame morski travi. 

Zato so v Zavodu YouSea v preteklih mesecih ob podpori podjetja Spar Slovenija izvedli štiri akcije čiščenja morskih travnikov v občinah Piran, Izola, Koper in Ankaran. Iz morja so odstranili skupno več kot eno tono smeti. Količinsko je bilo največ cigaretnih ogorkov, ki so sicer majhni in zamudni za pobiranje. Vendar pa zaradi vsebnosti plastike in drugih potencialno škodljivih snovi predstavljajo nevarnost za morske živali. "Med čistilnimi akcijami smo naleteli tudi na akumulatorje in podobne stvari, ki so res strupene," je opozorila Fonda.

Akcije so združile profesionalne potapljače in prostovoljce, ki so s pomočjo posebne opreme previdno odstranjevali odpadke, skrite med listi morskih trav. Ker različni predmeti, kot so plastenke ali pločevinke, pogosto postanejo začasni habitati za morske organizme, so potapljači skrbno pregledali vsak najden predmet in organizme, ki so se v njem naselili, če je bilo le mogoče in jih previdno vrnili v njihovo naravno okolje. 

"Naš cilj je čim manj posegati v ekosistem, hkrati pa zmanjšati količino odpadkov, ki bi sicer sčasoma razpadli na manjše delce, ali bi se iz njih izločale različne strupene snovi in onesnažile morsko okolje ali bi le fizično prekrili morske travnike in jih s tem poškodovali," pojasnjuje Fonda.

A kot pravi, največji izziv ni odstranjevanje odpadkov, pač pa dolgoročno osveščanje javnosti o pomenu preprečevanja onesnaževanja morskih travnikov. Zato si prizadevajo, da bi javnost začela gledati na morske travnike kot na dragocen del narave in ne kot oviro pri preživljanju časa na Obali. "Zavedamo se, da je čiščenje le del rešitve in da moramo dolgoročno preprečiti, da bi do onesnaženja sploh prihajalo," so poudarili v Spar Slovenija, ki je glavni podpornik pobude za ohranitev morskih travnikov. "Želimo ustvariti premik v miselnosti. Pomembno je, da ljudje ne vidijo morja in obal kot nekaj, kar lahko izkoriščamo, ampak kot naravni zaklad. Ohranitev morskih travnikov namreč ni zgolj ekološka nuja, temveč tudi bistvena za gospodarsko stabilnost, varnost in kakovost življenja vseh nas," so dodali.

Po oceni Programa Združenih narodov za okolje vsako leto izgubimo približno sedem odstotkov morskih travnikov, teh dragocenih habitatov.