"Alge Stypopodium schimperii lahko pomenijo propad podvodne biotske raznovrstnosti na Jadranu", opozarja Institut za oceanografijo in ribištvo v Splitu. Pojav rjave alge Stypopodium schimperii so v hrvaškem morju opazili že leta 2020, v večjem obsegu pa leta 2022. Takrat so bili hrvaški znanstveniki nad pojavom zaskrbljeni, danes pa je stanje katastrofalno, svarijo.

Kot so opazili, je kamnito morsko dno med 3 in 25 m globine, okoli Komiže in še širše zunaj Komiškega zaliva, povsem prekrito s to vrsto alge. Kot so pojasnili, so tam našli dobesedno monokulturo te alge. Alge najdemo po celotnem otoku Vis, a zaenkrat so najgosteje razraščene okoli Komiže. Našli so jo tudi na Biševu in Brusniku, kjer že znatno prekriva dno, so sporočili. Predvidevajo, da se bi alga z morskimi tokovi lahko razširila na območje med Šolto in Kornati.

Stypopodium schimperii je vrsta rjave alge iz Rdečega morja. Gre za izredno invazivno vrsto alge. Prvič je bila zabeležena v Sredozemlju v Izraelu okoli leta 1973. Okoli devetdesetih let prejšnjega stoletja in v začetku 2000-ih let je veljala za invazivno vrsto v jugovzhodnem delu Sredozemlja. Tja se je najverjetneje razširila skozi Sueški kanal. Potem so jo zabeležili tudi v grškem Egejskem in Jonskem morju.

Prva najdba v Jadranu je bila na Visu jeseni leta 2020 v bližini Komiže. V enem letu se je število povečalo na tisoče osebkov. Raziskava, opravljena konec maja 2022, je ugotovila, da je Stypopodium schimperii trenutno tujerodna vrsta alg z največjim invazivnim potencialom na našem morskem dnu. V samo treh letih je alga iz nekaj primerkov zgradila neprekinjeno kolonijo. V njenih gostih kolonijah skoraj ni avtohtonih vrst alg in nevretenčarjev, ponazarjajo na hrvaškem institutu.

Pri tem so opozorili, da je alga sicer po videzu podobna avtohtoni algi Padina pavonica. A, kot pojasnjujejo, je razlika med njima zelo očitna: "Padina pavonica ima vedno bele dele, medtem ko Stypopodium schimperii nikoli nima belih predelov na steljki, včasih pa ima modrikasto barvo."

Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za biologijo, te vrste pri nas ni, prav tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnostni za ekosistem Tržaškega zaliva.

Kot smo že pisali, so (tudi) zaradi posledic podnebnih sprememb Jadransko morje že dosegle nekatere vrste, ki ponekod povzročajo velike težave. Najbolj zloglasna vrsta, ki povzroča velike težave in zdaj prihaja v Sredozemlje, je riba plamenka. Prišla je prek Sueškega prekopa, je strupena in povzroča škodo. Plamenke bi lahko povzročile precejšnjo škodo zato, ker se hranijo z domorodnimi organizmi na dnu, so torej kompetitorji domačim plenilcem. Plamenke v slovenskem morju sicer še ni, vendar so jo v teh dneh že našli v južnem Jadranu, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran.

V Jadranu sicer nevarnost grozi številnim vrstam. Kot so tudi opozorili na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju. To pa pripisujejo vedno višjim temperaturam morja.

O tem, da podnebne spremembe vedno bolj ogrožajo naša morja, smo že večkrat pisali. Visoke temperature bodo najprej prizadele školjke, ki filtrirajo morsko vodo, zato je njihov metabolizem močno odvisen od temperature, potem sledijo spužve in korale. Ribe na spremembe temperature niso tako občutljive, je posledice segrevanja temperature morja za 24sata.hr pojasnila oceanografinja Jelena Kurtović Mrčelić.

Vse pogosteje pa v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.