Ne le človeško ribico, Postojna ima tudi malega Nema in pravi tropski koralni greben

Najprej se je stemnilo, oblaki so prekrili nebo, nato je začel pihati veter, iz gozda so se začele oglašati are, opice in druge živali, ki so opozarjale na bližajočo se nevarnost ... Padati so začele prve kaplje dežja, ki so se nato vse hitreje in v obilici spustile z neba ... Tudi ribe pod vodo so začutile nemir in hitreje začele švigati levo in desno. Zagrmi, razvije se popolna tropska nevihta ... 

Nekaj, kar se v tropskem deževnem gozdu odvija praktično vsak dan, smo izkusili, ne da bi stopili na letalo in odpotovali čez lužo, pač pa kar tukaj, v Sloveniji – v novem izobraževalnem centru Neotropica v Postojni.

Po približno 10 minutah se je veter počasi umiril, kaplje so prenehale, okoli rastlin se je pojavila meglica, nebo se je razjasnilo. Znova je posijalo sonce. "V teh 10 minutah, ko je trajala tropska nevihta, smo na svetu izgubili za 180 nogometnih igrišč veliko površino tropskega deževnega gozda," je ponazoril Klemen Ogrizek, vodja in pobudnik projekta Neotropica, pri čemer se je skliceval na podatke platforme Global Forest Watch, ki je opozorila, da smo v letu 2024 izgubili povprečno za 18 nogometnih igrišč tropskih pragozdov na minuto. 

Prav to je eden od ciljev centra: opozoriti na lepoto, pomen in negotovo usodo tropskih deževnih gozdov. "Amazonski deževni gozd predstavlja tako imenovana pljuča našega planeta. To okolje je eno najbogatejših v smislu biodiverzitete. Tukaj živi največ rastlinskih in živalskih vrst na enem območju. In to okolje je hkrati izjemno ogroženo," je opozoril.

Našega sogovornika že od malih nog fascinira divji svet, večkrat je bil tudi v Kostariki, kjer je lahko občudoval Amazonski tropski deževni gozd. Ideja o tovrstnem centru je v njem zorela že, ko je kot mlad fant imel doma manjšo zbirko plazilcev. Zadnja tri leta pa je z ekipo sodelavcev aktivno delal na postavitvi centra Neotropica, ki je zdaj odprt za vse obiskovalce. "Namen je našemu prostoru približati okolja, ki niso dosegljiva večini ljudi," pravi Ogrizek. 

"Ves ta negativni vpliv človeka na okolje občutimo na celem planetu, občutimo ga tudi mi v Sloveniji. To se denimo najbolj jasno odraža na količini padavin, ki pade čez zimo. Pomislimo samo, kako redko lahko naši otroci zdaj pozimi naredijo snežaka," je izpostavil Ogrizek.

V Sloveniji, kot pravi, sta naravovarstvena politika in odnos do narave dokaj urejena. "Okolje, ki ga predstavljamo mi, pa je zelo izkoriščano, tamkajšnji prebivalci – tako rastline kot živali – zelo trpijo," je dejal. A moramo se zavedati, da nismo izolirani od tega, kar se dogaja na drugem koncu sveta, opozarja. "Naša zahodna družba nekako podpira to izkoriščanje deževnega gozda. Mi smo tisti potrošniki, ki to spodbujamo. Zato želimo prikazati lepote te narave, pa tudi težave – in morda v vsakemu posamezniku spodbuditi skrb za to. Da premisli, kaj lahko posameznik, mali človek naredi, in da skupaj nekoliko pripomoremo k boljšemu jutri."

V prvem delu razstavnega prostora tako obiskovalci spoznavajo rastline in nekatere prebivalce tropske reke ter izvejo, zakaj ima reka ponekod barvo "viskija". Občudujejo lahko preko 100 vrst orhidej, med drugim tudi eno najbolj "uporabnih" orhidej na svetu – vanilijo. Med bujnim rastjem lahko opazujejo majhne živobarvne žabice – denimo prikupno zlato grozno listovko, ki velja za najbolj strupeno žival na svetu. 

Spoznajo lahko tudi izjemno prebivalko Amazonke – želvo matamato, ter še bolj impresivno "dinozavrsko" ribo arapajmo. Ta riba, ki naseljuje le večje reke v porečju Amazonke, lahko zraste kar štiri metre v dolžino in lahko tehta med 90 in 180 kilogrami. Arapajma ali pirarucu velja za živi fosil, saj njeni fosilni ostanki pričajo, da se v 23 milijonih let ni bistveno spremenila, zato je tudi dobila vzdevek "dinozavrska riba". Uvršča se med najstarejše sladkovodne ribe na svetu. 

Za obiskovalce v bližnji prihodnosti pripravljajo še eno posebno doživetje. "Obiskovalci bodo lahko prenočili v tem delu tropskega deževnega gozda in doživeli nekako ta občutek spanja v tropskem gozdu. V zvočni kulisi pa bodo lahko slišali vse njegove prebivalce, med drugim opice vriskače, ki imajo enega najmočnejših glasov in se jih sliši na kilometre daleč, pa jaguarja in številne ptice, žuželke," je naštel.

Neotropica bo doživetje tropskega gozda v Postojni omogočala tudi s sodobno 3D tehnologijo. Tako so ustvarili najboljši možen približek tropskega gozda, s katerim želijo krepiti zavest o nujnosti ohranitve narave.

Najbolj slavnim prebivalcem Postojne – človeškim ribicam – se je z odprtjem Neotropice pridružila še ena svetovno znana morska ribica – klovnska ribica, bolj znana kot mali Nemo iz priljubljene risanke. 

Ustvarjalci centra so poskrbeli, da se te pisane tropske ribice pri nas počutijo kot doma, saj so ustvarili čisto pravi tropski koralni greben. Ta s svojimi pisanimi in skorajda neonskimi barvami ter pravljičnimi oblikami spominja na prizor iz filma Avatar. 

V centru sta pravzaprav dva manjša koralna grebena, ki sta ločena iz zelo praktičnih razlogov. V enem so namreč plenilske ribe – med njimi denimo morena, ki se z nekaterimi drugimi tropskimi ribicami ne bi najbolje ujele. 

Koralni grebeni so sicer eden tistih ekosistemov, v katerem kar vrvi od življenja, ki pa je hkrati tudi izjemno ogrožen zaradi podnebnih sprememb. "Predvsem zaradi segrevanja ozračja in kisanja voda. Ko morja dosežejo oziroma presežejo določeno temperaturo, začnejo simbiotski organizmi odmirat in zgodi se tako imenovano beljenje koral. Če se to ne popravi v nekem določenem času, lahko pride tudi to odmiranja celotnih koralnih grebenov," je opozoril Ogrizek. 

Korale so centru večinoma donirali lokalni akvaristi. "Naši obiskovalci včasih mislijo, da so korale rastline, kar pa je daleč od resnice. Korale so ožigalkarji, so torej živali. Recimo, pri trdih koralah si lahko predstavljamo, da so njihovi skeleti nekaj podobnega kot pri polžu, polžja, hišica. Znotraj tega koralnega ogrodja pa živijo polipi," je pojasnil naš sogovornik. 

Za to, da vsa živa bitja uspevajo pri nas, so morali v Neotropici zagotoviti ustrezno tehnologijo, s katero čim bolj posnemajo njihove habitate. Ustvarjajo 24-urni cikel tropskega dneva, tako se čez dan spreminja svetloba. V prostorih morata biti ves čas primerni temperatura in vlaga, kar zaznavajo senzorji in regulira tehnolgija. "V zakulisju so filtrirni sistemi in zbiralniki deževnice, ki skrbijo za to, da organizmi maksimalno dobro uspevajo in se dobro počutijo," pravi vodja centra. 

Ureditev takih okolij je zelo zahtevna in draga, zato jih je pri projektu finančno podprla Občina Postojna, prav tako so del sredstev dobili pri tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo Primorsko-Notranjske regije v letu 2024. Na strehi imajo tudi sončno elektrarno, ki dovaja električno energijo za vse sisteme.