"To je ekološka katastrofa. Povsem smo nemočni," za Guardian potoži Jose Carlos Teruel, ki je odgovoren za urejanje plaž v španskem Cadizu. Od maja so iz priljubljene plaže La Caleta na območju španskega Cadiza namreč odstranili že 1200 ton alge Rugulopteryx okamurae. Vsak dan so nagrmadili kup težak kar 78 ton, poroča Guardian. Veter nam prinaša ogromne valove invazivne morske trave. Invazivna morska trava ima negativen vpliv lokalno gospodarstvo. Še posebej je prizadet turizem v Cadizu in bližnji Tarifi, mestu, priljubljenem med deskarji. Sledi negativen vpliv na ribolov, saj se v alge zapletajo ribiške mreže, hkrati pa alge izsesavajo kisik iz vode. Stroški njihovega odstranjevanja so enormni, naštevajo španske oblasti.

Še posebej zaskrbljujoč pa je vpliv invazivnih alg na biotsko raznovrstnost. Na plaži La Caleta so morske alge izrinile številne avtohtone rastline. A morski biologi opozarjajo, da še ni jasno, ali je škoda začasna ali nepopravljiva. Alga se namreč pritrdi na skale in druge površine ter prosto plava, tako pa izpodriva avtohtone vrste morskih alg. Zaskrbljujoče je to, da v regiji nima plenilcev, zaradi svoje sposobnosti spolnega in nespolnega razmnoževanja ter absorpcije toksinov pa jo je praktično nemogoče izkoreniniti.

Kot predvidevajo, je obalo Španije dosegla preko balastnih voda v ladjah, ki prečkajo Sueški prekop in potem iz rezervoarjev izpustijo vodo v mediteranskem morju. V vodo se med potjo ujamejo tujerodni organizmi, ki potem uidejo v Sredozemlje. Seveda vsi nimajo možnosti preživetja, saj so razmere tu drugačne, kot v njihovem avtohtonem okolju, a nekaterim, še posebej prilagodljivim, to uspe. Ena izmed takšnih prilagodljiv organizmov je tudi ta invazivna alga, ki zdaj težave povzroča na jugu Španije.

V desetih letih je ta vrsta alge dobesedno kolonizirala Gibraltarsko ožino, velik del južne obale Španije, Kanarske otoke in Azore . Prvič jo je v Ceuti opazil raziskovalec Univerze v Malagi, a je bil odziv oblasti prepočasen, opozarja biolog Juan José Vergara iz Univerze v Cadizu. Invazijo je namreč v prvi fazi še mogoče nadzorovati, kasneje pa je to vedno težje. In naplavine, ki so vidne na plažah, so le vrh ledene gore, poudarja. Zdaj se je alga namreč namnožila že to mere, da jo je nemogoče nadzorovati, kot za Guardian poudarja Vergara, večina znanstvenikov še ni videla tako hude invazije.

Hrvaški raziskovalci pa opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Kot smo že pisali, so (tudi) zaradi posledic podnebnih sprememb Jadransko morje že dosegle nekatere vrste, ki ponekod povzročajo velike težave. Najbolj zloglasna vrsta, ki povzroča velike težave in zdaj prihaja v Sredozemlje, je riba plamenka. Prišla je prek Sueškega prekopa, je strupena in povzroča škodo. Plamenke bi lahko povzročile precejšnjo škodo zato, ker se hranijo z domorodnimi organizmi na dnu, so torej kompetitorji domačim plenilcem. Plamenke v slovenskem morju sicer še ni, vendar so jo v teh dneh že našli v južnem Jadranu, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran.