Plavut, ki moli iz vode, običajno med kopalci poskrbi za krike strahu in panike. Napadi morskih psov so bili navdih za številne filme in dela, ki burijo človeško domišljijo. Znanstveniki so se zdaj odločili, da bodo preiskali, zakaj morski psi napadejo človeka. Kot poroča Euronews, je raziskava objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Conservation, prinesla nove ugotovitve o njihovem vedenju. 

"Izkazalo se je, da so ugrizi morskih psov na ljudi v resnici velikokrat reakcija na začetno človeško agresijo in da živalim ne bi smeli vedno pripisovati odgovornosti ali krivde, ko se ti zgodijo," za Euronews pojasnjuje dr. Eric Clua, vodilni avtor nove študije o vedenju teh morskih bitij. "Ti ugrizi so preprosto posledica nagona za preživetje in odgovornost za incident je treba obrniti," poudarja Clua, ki je sicer specialist za morske pse in raziskovalec na Université PSL v Parizu.

Kot poudarjajo v raziskavi, so napadi morskih psov redki in se zgodijo le okoli 100-krat na leto. Samo okoli deset odstotkov pa je smrtnih. Statistično je tako večja verjetnost, da boste umrli v nesreči s kosilnico, ponazarjajo.  

Kje je potekala študija?

Da bi razumeli zakaj morski psi ugriznejo človeka, so se raziskovalci osredotočili na vode Francoske Polinezije. To 5,5 milijona kvadratnih kilometrov veliko območje je dom več kot 30 vrstam morskih psov in je od leta 2006 označeno kot zatočišče za morske pse, zaradi česar je idealen kraj za preučevanje vedenja morskih psov, so pojasnili v študiji.  Ekipa je uporabila podatke o ugrizih morskih psov, ki so jih sistematično zbirali v zadnjih 60 letih v Francoski Polineziji, da bi prepoznala samoobrambne ugrize morskih psov. Iskali so incidente, ko so morski psi ugriznili kot odgovor na agresivna človeška dejanja, kot je podvodni ribolov ali ko so žrtve poskusile prijeti morskega psa. 

Kaj so ugotovili?

V nasprotju z ugrizi, za katere je motiv hrana, morski psi, ki delujejo v samoobrambi, običajno večkrat ugriznejo in pustijo površinske, nesmrtonosne rane. Takšni ugrizi se ujemajo z obrambno motiviranimi ugrizi, ki jih zadajo tudi recimo kopenski plenilci, kot so medvedi, in velike ptice.  Med letoma 2009 in 2023 je bilo v Francoski Polineziji dokumentiranih 74 ugrizov. Študija je pokazala, da so bili štirje od njih verjetno motivirani zaradi samoobrambe, kar lahko povzroči 3 do 5 odstotkov vseh ugrizov morskih psov.  "Obstoj samoobrambnih ugrizov postavlja pod vprašaj prakso označevanja vseh ugrizov morskih psov kot napadov," izpostavljajo raziskovalci. 

Morske pse tako ni primerno na prvo žogo prikazovati kot agresorje, če interakcijo z živaljo začne človek, poudarjajo znanstveniki. Z naraščanjem negativnih interakcij med ljudmi in morskimi psi upajo, da bo njihova študija prispevala k bolj trajnostnostnim načinom upravljanja s prostoživečimi živalmi.

Letno ubitih med 63 do 273 milijonov morskih psov

Veliko večja grožnja kot morski psi nam, so tako ljudje morskim psom. Po podatkih okoljevarstvene organizacije Pew je letno ubitih med 63 do 273 milijonov morskih psov, predvsem zaradi njihovih plavuti in drugih delov. V mnogih delih sveta ribiči morskim psom odrežejo plavuti, nato pa jih vržejo nazaj v ocean, kjer jih čaka kruta smrt zaradi zadušitve ali izgube krvi.   

Skrb vzbujajoče stanje morskih plenilcev

Kot je za naš portal že pojasnil Andrej Gajić, profesor biologije, sodelavec National Geographica in direktor ustanove Sharklab Adria, ki znanstveno preučuje mehanizme razvoja bolezni pri morskih psih, skatih in ražah ter možnosti zaščite te živali, smo v Jadranskem morju doslej zabeležili 30 vrst morskih psov. Kot je izpostavil, je število trajnih vrst seveda manjše od tega. Nekatere vrste so precej razširjene, nekatere pa so zelo redke, vendar še vedno prisotne. Nekaj jih lahko predstavlja nevarnost za ljudi, a pri tem ni nobene potrebe za paniko, opozarja: "Imamo tudi velike morske pse, kot je morski pes orjak, ki je celo zaščiten v slovenskih vodah. Ker je to druga največja riba, lahko odrasli primerki dosežejo več kot deset metrov. Opazimo jih lahko spomladi in poleti, po navadi pa se pozimi preselijo v globoke vode in tako verjetno zapustijo jadransko obalo. So morski psi, ki se hranijo s planktonom, in so popolnoma neškodljivi."

Skrb vzbujajoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.