Kakšno zvezo ima naša ribja plošča z ljudmi v državah v razvoju ali taljenjem ledenikov? Zakaj bi nas moral zanimati nelegalen ribolov na odprtem morju Indijskega oceana, pa tudi dejstvo, da ženske predstavljajo kar 90 % zaposlenih v procesu predelave ribiških proizvodov na kopnem?

Podnebne spremembe imajo negativne vplive na svetovni ravni, njihovi učinki pa se ne občutijo le na kopnem, temveč tudi na morju: "Mnoge vrste se v iskanju za hrano in boljšimi pogoji selijo, druge izginjajo. Dodatni pritisk na ribje staleže poleg prelova in uničevanja habitatov številne obalne skupnosti občutijo že danes. Manj rib pomeni manj hrane in manj prihodka za tiste, katerih življenje je odvisno od morja, vsaka sprememba pa ima daljnosežen vpliv na naravo, gospodarstvo in družbo v celoti," opozarjajo v svetovnem skladu za naravo Adria (WWF Adria).  

Iz poročila WWF iz leta 2020 o vplivih podnebnih sprememb na mali priobalni ribolov v državah v razvoju izhaja, da so posledice podnebnih sprememb negativne za večino ribjih vrst, ki se lovijo v malem gospodarskem ribolovu, vključno z vrstami, ki so komercialno najpomembnejše, kot so sardele, sardoni in tuna.

Spremembe bodo najbolj prizadele skupnosti, za katere je ribištvo glavni vir hrane in zaslužka, kot tudi vse države, ki uvažajo ribiške proizvode. Evropska unija je eden od največjih uvoznikov ribiških proizvodov, polovica pa jih prihaja iz držav v razvoju. Kaj to pomeni za globalno varnost preskrbe s hrano v svetu, ki bo zaradi rasti prebivalstva potreboval več morskih virov kot kadarkoli prej?  

Vprašanje zdravih morij in oceanov ni le vprašanje morskih vrst, ki izginjajo, to je vprašanje preživetja naših ribičk in ribičev v celotnih obalnih skupnostih, je vprašanje državne gospodarske panoge in tudi globalne preskrbe s hrano. Zato nas mora zanimati, kaj se dogaja pod gladino morja, stran od oči in srca, opozarjajo pri WWF. 

Udobno se namestite in prisluhnite znanstvenim monologom 

Kaj pa če tisto, kar danes jemljemo za samoumevno, jutri ne bo več na voljo? O tem govori znanstveni monolog Recept za tuno, ki mu lahko prisluhnete zgoraj. Človeštvo hodi dalje, s tem pa tudi spremembe v morjih in oceanih. Bolj kot so spremembe vidne, bolj zapleteni so vzroki in bolj prepletene so povezave med njimi. 

Pri WWF Adria so v želji po tem, da bi čim bolj poljudno opozorili na podnebne spremembe in njihov vpliv na svetovna morja, pripravili zanimiv projekt, ki informira v povsem novi preobleki. Hrvaške avtorice Karla Crnčević, Sanja Milardović in Sandra Vlašić so v ta namen oblikovale znanstvene monologe, ki se naslanjajo na znanstvena raziskovanja o ribiških proizvodih in ljudeh, ki so od njih odvisni. Tekste pa so interpretirali igralka Tina Vrbnjak in igralca Boris Cavazza in Peter Harl. Za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Tim Žibrat, za video podobo (dveh videov) pa Boštjan Selinšek.  

Udobno se namestite, zaprite oči in se za dobrih 8 minut potopite v intimno zgodbo ribiča (Boris Cavazza), s Tino Vrbjak stopite v čevlje ženske v ribiški industriji, s Petrom Harlom pa odplavajte v prihodnost – na katero lahko vplivamo z današnjimi izbirami.  

"V času zdravstvene krize ljudje pozabljamo na naravo, izgubo biodiverzitete, podnebne spremembe, prazne oceane. Poznan francoski oceanograf Cousteau je dejal, da ljudje varujejo tisto, kar imajo radi, kar ljubijo, in Slovenci imamo izredno radi morje. Varovanje narave pa zahteva spremembo našega odnosa, obnašanja in velik potencial za takšno spremembo leži v skupnem delovanju znanosti in umetnosti. Umetnost je tista, ki v nas sproži emocije, refleksijo, in verjamem, da bomo v prihodnosti združili moči in ohranili tisto, kar nas osrečuje," je dejala Katarina Trstenjak, predstavnica WWF Adria v Sloveniji.  

Kako izbrati boljšo prihodnost?  

Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko trajnostno upravljanje ribištva, če bi se izvajalo na svetovni ravni, biomaso rib v oceanih povečalo za 60 %, a samo, če se globalno rast temperature omeji na 1,5 °C. Trajnostno upravljanje vključuje tudi zmanjšanje zavržkov, povečanje povpraševanja za malimi in hitrorastočim vrstam rib in prehod na trajnostno akvakulturo.  

"Alternative v prihodnosti so mogoče, na nas pa je, da uporabimo vsa razpoložljiva znanja in tehnologije, ki lahko omogočijo boljše upravljanje morij in oceanov, hkrati pa poskrbimo za močne, odporne in varne skupnosti," je izpostavil Danijel Kanski iz morskega programa WWF Adrie.  

Tina Vrbnjak v znanstvenem monologu o ženskah v ribištvu  

Kaj se dogaja z ženskami v ribištvu, ki so nevidne, a nepogrešljive za njegov obstoj? Avtorica teksta, Hrvatica Karla Crnčević, se na delo žensk ozre skozi lokalni kontekst tovarn za predelavo rib in njihovih izginotij, ki jih je bilo v vzhodnem Jadranu približno 60, od tega polovica na otokih. Tudi v naši Izoli so bile tovrstne tovarne.

Te tovarne so močno vplivale na obalna in otoška območja, skupnosti in odnose ter na emancipacijo velikega števila žensk, pojasnjujejo. Tovarne so imele vzpone in padce, borile so se z osiromašenimi staleži majhnih 'modrih rib', modernizacijo, svetovnim trgom, turizmom, predelavo in privatizacijo. Danes jih je le še nekaj. "Tekst je nastal v procesu pridobivanj informacij iz znanstvenih člankov in dokumentiranih intervjujev z delavkami. Po zaprtju tovarn še danes ženske pogosto delajo na svojih domovih. Poleg ponavljajočih se brezplačnih gospodinjskih opravil na njihova pleča pade tudi delo predelave rib, znotraj družine, pogosto brez nadomestila," je povedala Karla Crnčević, avtorica monologa.  

Poročilo WWF "Opolnomočenje žensk v morskih skupnostih za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb" iz septembra 2019 opozarja na potrebo po opolnomočenju žensk v evropskih pomorskih politikah in potrebo po boljšem vključevanju žensk v politike varovanja okolja, s čimer bi se zagotovili dobava trajnostnih ribiških proizvodov in svetovna varnost preskrbe s hrano. "Vključevanje žensk je pomembno ne le zato, da bi bile vidne, temveč tudi za čim boljšo uporabo različnih dopolnilnih veščin in vlog, ki jih lahko ženske in moški prispevajo k skupnemu in trajnostnemu upravljanju morskih virov in s tem k ustvarjanju trajnostne prihodnosti," zaključuje Danijel Kanski iz WWF Adrie.