Kot smo poročali, se modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, širi tudi v Sloveniji. Vrsta je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca. Za več pojasnil smo se obrnili na naravovarstvenega svetovalca v Krajinskem parku Strunjan Luka Preložnika. 

Zanimalo nas je, ali je število primerkov, ki so jih našteli letos, višje od lanskega.  Kot odgovarja, letos izlov izvajajo prvič, zato te primerjave nimajo: "Zagotovo je opaženih osebkov več kot lani. V letu 2023 smo opazili 1 osebek, še 2 nam je prinesel ribič. Letos smo jih izlovili 278, v naravnem okolju pa smo jih opazili 10–20. To sicer ne pomeni, da se je število tako močno povečalo v enem letu, letos smo namreč bolj pozorni in več spremljamo območja, kjer se nahajajo."  Kateri dejavniki so pripomogli k povečanju populacije? Kot odgovarja Preložnik, so to ugodni življenjski pogoji, saj imajo modre rakovice na tem območju dovolj skrivališč in hrane ter pomanjkanje naravnih sovražnikov. Kot izpostavlja, odrasli osebki praktično nimajo plenilcev. 

Zaenkrat ni dokazov, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme 

Kakšna tveganja za ta ekosistem predstavlja prihod modre rakovice? Ali so doslej že opazili, kakšen vpliv na ekosistem? Kot odgovarja Preložnik, je največ verjetnosti, da bo izpodrinila obrežno rakovico (Carcinus aestuarii), saj se je to že zgodilo na nekaterih drugih območjih (npr. v delti reke Ebro). Obe vrsti se prehranjujeta s podobnim plenom in živita v podobnem okolju. Ker je modra rakovica precej večja, lahko prežene obrežno rakovico iz najbolj ugodnih območji, poje njeno hrano ali pa jo neposredno pleni, razloži. Če se bo populacija modre rakovice povečevala, bi lahko prišlo tudi do zmanjšanja populaciji njenega plena (različne školjke, alge, drugi raki...) vendar ne vedo, katera vrsta, poleg obrežne rakovice, bi bila najbolj ogrožena, dodaja.  

Kot poudarja, zaenkrat nimamo nobenih dokazov, da prisotnost modre rakovice vpliva na naše ekosisteme: "Izlov je preventiven ukrep, ki hkrati služi za obvladovanje in monitoring populacije. Upamo, da bomo v sodelovanju z Morsko biološko postajo lahko uspeli bolj raziskati vpliv modre rakovice na naše ekosisteme, vendar bo zato potrebno še nekaj časa."

Nikar nad modro rakovico na lastno pest

Pa je možno nadaljne širjenje vrste omejiti? Kot pravi Preložnik, se da neke mere kontrolirati velikost populacije z izlovom in na ta način vsaj omiliti potencialne negativne posledice, zagotovo pa se ne bo dalo povsem odstraniti te vrste.  

A v isti sapi opozarjajo, da je ribolov v zavarovanih območjih prepovedan, kar velja tudi za lov modrih rakovic: "Morda se sliši kontraintuitivno, vendar se želimo izogniti temu, da bi ljudje začeli izlavljati modre rakovice 'na lastno pest'. To bi lahko vodilo do motenj drugih organizmov, predvsem ptic, lovljenja drugi organizmov (npr. rib). Zmanjšal bi se tudi naš pregled nad populacijo modre rakovice: vodimo namreč natančno evidenco, vsak ujeti primerek modre rakovice je popisan (teža, dolžina, spol, prisotnost iker ...), na ta način spremljamo dinamiko populacije.  Za izvajanje izlova, je bil izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v našem parku zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši. Za izlov, ki se odvija znotraj naravnega rezervata, je bilo potrebno pridobiti dovoljenje od ministrstva pristojnega za ribištvo ter aktivnosti uskladiti z Zavodom za Ribištvo RS, ki je na nacionalni ravni skrbi tudi za to področje."