Ste lansko poletje dobili občutek, da je v naši okolici več meduz kot običajno? Kot pojasnjuje Alenka Malej, dolgoletna sodelavka Morske biološke postaje Piran, so na določenih področjih v Jadranu pojavi cvetenja meduz v zadnjih desetletjih res pogostejši in večkrat masovni. Globalno gledano pa to, vsaj do leta 2010, ne velja, saj so bile meduze res številčnejše le v nekaterih morjih. Malejeva je bila namreč članica skupine raziskovalcev, ki se je ukvarjala z globalnimi pojavi meduz,  pri tem pa so upoštevali zgodovinske podatke. V prispevku, objavljenem leta 2013, so pokazali, da predpostavka o naraščajočem številu drži le za nekatera morska območja (npr. v Jadranskem, Črnem, Baltiškem in Japonskem morju), ponekod pa se je njihovo število tudi zmanjšalo. Opozorili so, da gre morda za dolgoročna nihanja.

Na zadnji svetovni konferenci o masovnih pojavih želatinastih organizmov novembra 2023 v Indiji se je zato skupina raziskovalcev z različnih delov sveta dogovorila, da globalno analizo o pojavih meduz ponovi z dopolnjenimi podatki za zadnje desetletje. Rezultate bodo predvidoma objavili do konca letošnjega leta, pri analizi pa sodelujeta tudi raziskovalca Morske biološke postaje NIB Martin Vodopivec in Alenka Malej.

Na želatinaste pojave smo danes bolj pozorni  

Kot pojasnjuje, je razlog za občutek, da je meduz več, tudi v tem, ker so bili v preteklosti ti pojavi premalo opazovani. Danes so na masovne pojave meduz  veliko bolj pozorni tako ljudje, ki hodijo na morje, kot raziskovalci, zato se jih večkrat zabeleži, pravi. Zanesljivo pa je, da so bili takšni pojavi tudi v preteklosti, izpostavlja. Z geologi se ukvarjajo s fosilnimi meduzami, tako so fosile meduz odkrili tudi v kamnolomu v Elerjih. O prisotnosti meduz pri nas tako lahko govorimo za 50 do 60 milijonov let v preteklosti. Kot poudarja, je masovno pojavljanje meduz res pogosto in nekaj k temu prispevamo ljudje, a iz tega ni mogoče izpeljati katastrofalnih zaključkov. 

Nekaterih vrst meduz je v Jadranu danes več 

Za Jadran so raziskovalci iz Slovenije, Hrvaške in Črne gore naredili pregled za zadnjih 30 let. Kot se je izkazalo, je nekaterih vrst  meduz danes res več. Pri tem gre predvsem za klobučnjaške meduze: veliki klobučnjak (Rhizostomapulmo), za te meduze so v zadnjem desetletju zabeležili več masovnih pojavov, prav tako za uhati klobučnjak (Aurelia solida), razlaga.

To so namreč vrste, ki imajo življenjski ciklus, kjer se menjata pritrjena faza polipov in prosto plavajoča faza meduze. Tu pa lahko govorimo o vplivu človeka, saj omogoča vedno več možnosti za pritrjevanje polipov. Kot ponazori, so te recimo našli v Luki Koper, v več marinah, odkrili so jih tudi na platformah v severnem Jadranu. Človek z umetnimi konstrukcijami v morju namreč nudi podlago za polipe, ki so del življenjskega ciklusa, in ker je teh polipov več, je več tudi meduz. In to velja prav za področja, kjer se umetne konstrukcije širijo. Jadran recimo je takšno področje, kjer je v zadnjih desetletjih vedno več novih marin, novih platform za pridobivanje plina itd., opozarja Malejeva. 

A če ožig  velikega in uhatega klobučnjaka ljudje redko sploh čutijo, se je lani na Hrvaškem ponovno razširila mesečinka (Pelagianoctiluca), ki ima veliko bolj neprijeten ožig in opeče precej bolj, kot večina drugih na tem območju prisotnih meduz. 

Kaj lahko torej pričakujemo na destinacijah, ki jih imamo Slovenci radi za poletne počitnice? Predvsem na Hrvaškem? Meduze opečejo, ker na ta način lovijo hrano, vprašanje pa je, kako ta ožig zaznavajo ljudje, pojasnjuje Malejeva. Ožig mesečinke ni usoden, je pa zelo neprijeten, boli, ljudem lahko ostanejo brazgotine. Mesečinka se širi predvsem s tokovi. Čeprav so bile lani na Hrvaškem dokaj pogoste, to ni nič v primerjavi s pojavom med leti 1976–87, ko je bil Mediteran preplavljen z njimi in jih je bilo seveda veliko več, kot jih je bilo to poletje. 

Toplo morje nekaterim bolj odgovarja, spet drugim vrstam pa ne 

Ali na bolj masoven pojav meduz vpliva tudi vedno bolj toplo morje, pa ni preprostega odgovora, izpostavlja. Pri temperaturi morja je stvar namreč manj jasna, saj je za nekatere vrste višja temperatura bolj ugodna, po drugi strani pa nekaterim vrstam to ne odgovarja. 

Meduze imajo namreč svoje cikluse in razlog za pospešitev ciklusa ni le višja temperatura, pravi Malejeva. Pomembna je denimo še prisotnost plenilcev med razmnoževanjem in ali imajo te dovolj hrane za razvoj, našteva nekaj primerov: "Pričakujemo pa lahko, da bodo meduze vedno prisotne ne glede na to, ali je kopalcem to všeč ali ne."  

Na Morski biološki postaji, NIB v Piranu se ukvarjajo tudi  z modeliranjem pojavov in skupaj z nekaterimi drugimi raziskovalci Sredozemskega morja skušajo doslej znane podatke urediti ter ugotoviti, kaj je povezano s temi ciklusi in kako se mesečinke širijo s tokovi, a gre še za raziskave v teku. Kot pojasni Malejeva, je namreč  treba preučiti  vsako vrsto meduz posebej, saj ima vsaka svoje specifične zahteve. Mesečinka je večinoma prisotna na odprtem morju in na večjih globinah. Našli so jih tudi na globinah preko 500 metrov, ko se približajo obalam, kjer so moteče za kopalce, pa je to večinoma povezano s tokovi, pojasni. 

Kaj prinaša prihodnost? 

Ali lahko v Jadranskem morju v naši bližini pričakujemo še kakšne nove – za človeka nevarnejše vrste meduz in od česa je to odvisno? Kot spomni Malejeva, so se lani ponekod v Jadranu  pojavile tudi dokaj številne kubomeduze (Carybdea marsupialis), ki imajo nevarne sorodnice v tropskih morjih, nekatere so celo smrtonosne za ljudi.  Ta, ki se je pojavila v naši bližini, ni tako nevarna, čeprav zelo neprijetno opeče, pove. Letošnje poletje je bila v Jadranu nekoliko pogostejša kot v preteklosti, ugotavlja Malejeva. Tu so še nekatere trdoživnjaške meduze, ki lahko neprijetno opečejo in  jih vsako leto konec julija oziroma avgusta opažamo tudi pri nas;  zanje je  večja verjetnost, da bodo pogostejše, saj so toploljubne. Z višanjem temperatur je tako višja verjetnost, da jih bo več preživelo hladno obdobje in da jih bo v sezoni več, pojasnjuje. V Jadranu je to še sicer premalo raziskano, zato je težko izpeljati zanesljive trditve, poudari Malejeva. Meduze sicer niso problematične le iz vidika opeklin ljudi. Morski klobuki so bili lani in tudi v preteklosti, kot spomni, izredno problematični za ribiče, saj so polnili in trgali njihove mreže.  

Dolgoročno je večja možnost, da bi se želatinasti organizmi bolj razširili, saj imajo v primerjavi z nekaterimi drugimi morskimi organizmi manjšo potrebo po organski hrani, ker so v več kot 95 odstotkih sestavljeni iz vode in sogovornica sklene: "S spremembami okolja je možno, da bi se njihovo število večalo, problem je tudi manjšanje števila njihovih plenilcev, kot so želve, ribe in nekateri ptiči. Če se zmanjšujejo populacije plenilcev, na kar z izlovom vpliva tudi človek, je lahko teh organizmov v bodoče tudi več. "