EKOLOGIJA

Miši zaščitene albatrose poglodajo do smrti, zdaj jih bodo iz otoka izbrisali

printNatisnimessage1
V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

Otok Marion je svetovno pomembno mesto za razmnoževanje več vrst morskih ptic, od katerih so nekatere uvrščene na seznam ogroženih. Med njimi je tudi legendarni klateški albatros. Vendar pa je ta vroča biotska točka  močno ogrožena. Invazivne hišne miši, ki so jih v 19. stoletju po naključju na otok vnesli ljudje, plenijo zaščitene morske ptice in druge živali na otoku. To negativno vpliva na vegetacijo in uničuje ekosistem otoka: "Z vsakim trenutkom ta nevarni vsiljivec predstavlja vedno večjo grožnjo izjemni biotski raznovrstnosti otoka Marion, zaradi česar je treba nujno ukrepati, da zaščitimo to pomembno območje in dragocene morske ptice svetovne pomembnosti." Tako pojasnjujejo na spletni strani projekta The Mouse-Free Marion Project.

Klateški albatros z naraščajem na Marionu.
Klateški albatros z naraščajem na Marionu. FOTO: Ben Dilley

Ptice niso navajene na plenilce, zato se pred mišmi ne branijo 

V okviru tega projekta si že več let prizadevajo za rešitev morskih ptic, ki jih glodavci še posebej ogrožajo. Kot pojasnjujejo, vedno toplejše in bolj suho podnebje v zadnjih 30 letih prinaša bolj ugodne pogoje za razmnoževanje miši, ki so se namnožile. To pa je posledično privedlo do pomanjkanja primarnega plena za vedno številčnejšo populacijo miši. Pomanjkanje hrane je glodavce spodbudilo k iskanju drugih virov. In ugotovile so, da so najprimernejša zamenjava za njihov plen morske ptice, ki se pred njimi ne branijo in so zato popolne tarče. Napadi na morske ptice postajajo vedno pogostejši in agresivnejši.  

Klateški Albatros na Marionu.
Klateški Albatros na Marionu.FOTO: Otto Whitehead

Srce parajoči prizori: Ko se starši vrnejo, v gnezdu okrvavljen mladič 

Če so najprej miši napadale zgolj jajca ptic, zdaj napadajo tudi odrasle ptice in njihove mladiče. "Zlezejo nanje in jih počasi glodajo, dokler te ne poginejo," je za AFP opisal vodja projekta in direktor BirdLife South Africa Mark Anderson.  Ptice lahko, preden podležejo, trpijo več dni. Letos so prvič opazili, da se miši prehranjujejo z odraslimi osebki, je poudaril. "Napadi miši so se v zadnjih letih stopnjevali, vendar se ptice ne znajo braniti, saj so se razvile brez kopenskih plenilcev," je pojasnil Anderson. Vsako leto zaradi namnoženih miši na otoku izgubimo na sto tisoče morskih ptic, poudarja. 

Raziskovalca Rhiannon Gill in Vanessa Stephen sta v zalivu Macaroni Bay na vzhodni obali otoka naletela na okrvavljeno ptico in ptičjega mladiča, v eni od treh kolonij klateških albatrosov, ki so jih redno spremljali od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Rane so se ujemale z opazovanimi napadi miši doslej. Mladič je bil še teden dni pred napadom zdrav in z obema staršema, kar kaže, da lahko miši enostavno povzročijo smrt ptic in njihovega naraščaja, so opozorili v sporočilu za javnost. 

Ranjeni Sivoglavni albatros
Ranjeni Sivoglavni albatros FOTO: Ben Dilley

Kot opozarjajo,  se albatrosi običajno parijo le enkrat na dve leti in vzgojijo enega samega mladiča. In raziskovalci opozarjajo, da to ni bilo prvič, da so bili priča albatrosom, ki so se vrnili v svoje gnezdo potem, ko so več sto kilometrov stran iskali hrano, kjer pa so namesto živega in lačnega mladiča odkrili trupelce. In starši so bili izjemno užaloščeni, nenehno so se s svojimi ogromnimi kljuni nežno dotikali mladiča, od katerega se niso mogli posloviti, tako da so z njimi ostali v gnezdu dolgo časa. Izguba, ki so jo doživele te veličastne ptice, je bila zelo očitna in srce parajoča, opisujejo. Vsaka smrt posameznika pa negativno vpliva na odpornost njihove globalne  populacije, izpostavljajo. 

Miši bodo poskusili izkoreniniti 

Predvideva se, da bo 19 od 29 vrst ptic, ki se razmnožujejo na otoku Marion, izumrlo, če jim ne bo uspelo izkoreniniti miši. Da bi se temu izognili, bodo šli na vse ali nič. Načrtujejo namreč izkoreninjenje populacije. Otok bodo 'bombardirali' s tonami peletov s pesticidi, s katerimi želijo z otoka zradirati miši. Kot poroča AFP, naj bi to izvedli leta 2027. To bo največji projekt izkoreninjana populacije doslej na kar 30.000 hektarjih.  Za to bo potrebna flota helikopterjev z izkušenimi piloti, opisujejo. Odročna lokacija otoka in odsotnost letališča zahtevata prevoz helikopterjev, goriva, pilotov, projektnega osebja, vab in vsega drugega s pomočjo ladje. Vabe je treba razpršiti po prostranem in razgibanem gorskem terenu in dolinah. Vremenske razmere so lahko zahrbtne, z močnimi vetrovi, gostimi oblaki in meglo, kar pa bi predstavljajo izziv tudi za najbolj spretne pilote, pojasnjujejo na spletni strani projekta.  

Miš, ki napada morske ptice
Miš, ki napada morske ptice FOTO: Stefan Schoombie

Pri takšnih odločitvah je treba biti izjemno previden 

Čeprav zatrjujejo, da dokazi kažejo, da gre za izjemno raziskano, učinkovito in še edino preostalo rešitev, je treba biti v podobnih primerih zelo previden, svarijo strokovnjaki. Ukrep izkoreninjenja ali eradikacije pomeni, da poskusiš tujerodno vrsto eliminirati iz okolja, je za naš portal že pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB. 

PREBERI ŠE
Sluzaste rebrače, strupene plamenke ... Se moramo bati tujerodnih vrst?

Kot je ponazoril, da je treba biti pri takšnih odločitvah zelo previden, kaže primer s hrvaškega Mljeta. Na Mljet so  leta 1912 naselili 12 mungov, majhnih zveri iz Indije, zato da bi ti izkoreninili kače strupenjače, ki so se razbohotile na otoku. Mislili so, da so naselili le samce, a so bile med njimi tudi samice ... Mungi so bili zelo uspešni pri izkoreninjanju kač, a ker so bile vmes tudi samičke, so se razmnožili. Kmalu so na otoku pričeli povzročati težave, kradli so ljudem iz dvorišč in kašč ...  Danes so tako mungi postali problem, kljub temu pa so jih na otoku sprejeli za svoje in jih celo promovirajo. Znan primer eradikacije prihaja tudi z Nove Zelandije. Svetilničar, ki se je na nekem manjšem otočku dolgočasil, se je lotil opazovanja ptic in je o tem poročal kolegom v Veliki Britaniji. Odkril je novo vrsto, manjšega stržka, drobno ptico, ki ni letela in je bila zato zelo zanimiva za znanost. Pravzaprav mu je ptice priskrbela mačka. Kmalu je svetilničar ugotovil, da so mačke na otoku povsem iztrebile to dragoceno vrsto. Po tej ugotovitvi so na otoku izvedli izkoreninjanje mačk in v manj kot 30 letih pobili vse mačke na otoku.