Potem ko je leto 2023 podiralo vročinske rekorde in je svet pretresel val ekstremnih vremenskih pojavov, so nekateri podnebni znanstveniki napovedovali, da bi umik vremenskega vzorca El Nino lahko pomenil, da bo leto 2024 nekoliko hladnejše. A napovedi so se izjalovile. Znanstveniki pričakujejo, da bo leto 2024 preseglo svetovni povprečni temperaturni rekord iz leta 2023, učinki segrevanja – močnejši orkani, poplave, gozdni požari in zadušljiva vročina – pa so spremenili življenja mnogih Zemljanov.  Fotografi agencije Associated Pressa so po vsem svetu skozi leto lovili trenutke, ki ilustrirajo brutalnost podnebnih sprememb. Njihove fotografije pripovedujejo zgodbo o spreminjajočem se planetu in ponujajo podnebni prerez leta 2024. 

V mnogih delih sveta so podnebne spremembe povzročale težave v kmetijstvu. V Španiji, Nemčiji, in drugih evropskih državah, tudi v Sloveniji so bili kmetje razburjeni zaradi naraščajočih stroškov energije in gnojil ter predpisov o pesticidih, saj so opozarjali, da bi jih lahko vse te spremembe prisilile v opustitev kmetovanja, piše AP.

Po podatkih Združenih narodov več kot dve milijardi ljudi po vsem svetu nimata dostopa do varne pitne vode, kar je temna resničnost, ki jo doživljajo številni kraji. 

V Braziliji so nekateri prebivalci zajemali vodo, ki so jo našli v naravi, medtem ko so v Indiji polnili vrče kar iz uličnega odtoka. Pitje iz takšnih virov lahko povzroči številne bolezni, ki se prenašajo z vodo.

V drugih delih sveta pa  je bil vpliv podnebnih sprememb tako hud, da je bil uspeh preprosto preživeti. Tako je bilo v Keniji, kjer so poplave vzele številna življenja in mnoge prisilile v evakuacijo. 

Ko je močno deževje povzročilo obilne poplave v Urugvaju in Braziliji, so bili prebivalci prisiljeni zapustiti svoje domove. Huda vročina je podjarmila številne dele sveta. Številni se vročini niso mogli umakniti, številni so celo končali v bolnišnici. Mnogi so tudi umrli, na primer v Savdski Arabiji, kjer so bolezni, povezane z vročino, med romanjem ubile več kot 1300 ljudi. Vročina ni prizadela le ljudi, ampak tudi oceane in živali, s čimer je ogrozila nekatere najbolj biotsko raznovrstne ekosisteme na svetu, kot je Galapaško otočje v Ekvadorju.

Naraščajoče temperature in dolgotrajne suše ustvarjajo pogoje za čedalje več požarov v naravi. Še posebej močno prizadeta letos je bila ameriška zvezna država Kalifornija. Požari so pogoltnili več kot milijon hektarjev, na stotine domov in na tisoče ljudi prisilili k evakuaciji. 

Največji otok v Sredozemlju se je spopadal z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih. Sicilija je bila v primežu peklenske suše, ki je ni prekinila niti kapljica dežja. Med kmetovalci se je širil obup. Številni so bili prisiljeni zato celo klati svojo drobnico. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč niso več mogli več skrbeti za živali. 

Voda je bistvenega pomena za ljudi in živali, lahko pa tudi vzame življenja in za seboj pusti uničenje. Leta 2024 se je zgodilo oboje. Prizori so bili šokantni: študenti v Indiji so z vrvjo prečkali poplavljeno ulico in Nigerijci, ki so brodili skozi poplavne vode, potem ko se je zaradi močnega deževja zrušil jez, spomni AP. 

Skozi vse leto je bilo ponekod preveč vode, drugje premalo, kar je dandanes vse pogostejše, saj podnebne spremembe spreminjajo naravne vremenske vzorce. V puščavi Sahara v Maroku je močno deževje pustilo poplavljene peščene sipine.

 Nasprotno pa je območje Amazonije v Južni Ameriki, ki običajno kipi od življenja, doživelo hudo sušo.