Priča smo bili presunljivim prizorom iz Švice, ko se je blizu vasi Blatten odlomil ledenik, ki je pod seboj pokopal praktično celo vasico, zaradi nevarnosti pa so morali evakuirati še celotno dolino. Plaz je zgrmel po pobočju, ker je skalna stena nad ledenikom Birch postala nestabilna, ko se je gorski permafrost stopil, kar je povzročilo padanje ruševin in drastično premikanje ledenika, je za AP pojasnil Martin Truffer, profesor fizike na Univerzi Aljaske v Fairbanksu, ki proučuje, kako se premikajo ledeniki.
Medtem ko so ruševine do neke mere upočasnile taljenje, pa je njihova teža povzročila, da se je led začel premikati, kar se je pred nekaj tedni še močno pospešilo, opisuje. Ko je postalo jasno, da se bo celo pobočje gore zrušilo in zgrmelo v dolino, so oblasti izpraznile vas. In tako preprečile katastrofo. Fotografije, ki so preplavile splet, kažejo presunljive prizore vasice, ki je dobesedno izginila. A to je le zadnji izmed opomnikov, kako podnebne spremembe vplivajo na ledenike, kar prinaša tveganja.
Vedno večja tveganja
Ledeniki so jasni pokazatelji podnebnih sprememb. V stabilnem podnebju ostanejo približno enake velikosti, s sneženjem pridobijo približno toliko ledu, kot ga izgubijo s taljenjem. Toda ledeniki so se v zadnjih 20 letih skrčili skoraj povsod, saj so se temperature dvignile zaradi človeških dejavnosti, predvsem sežiganja fosilnih goriv, piše BBC.
Znanstveniki opozarjajo, da bo taljenje ledenikov dvignilo morsko gladino za več desetletij, vendar izguba celinskih ledenikov močno vpliva tudi na bližnje prebivalce, ki so odvisni od ledenikov za oskrbo s pitno vodo in vodo za kmetijstvo.
Vedno večjo nevarnost predstavljajo tudi jezera, ki nastajajo ob vznožju ledenikov, ko se ledeniki talijo in umikajo, včasih pa se tudi na hitro razlijejo, pogosto s katastrofalnimi posledicami. Voda lahko celo dvigne celoten ledenik in tako omogoči odtekanje, je opomnil Truffer in dodal, da je glavno mesto Aljaske v zadnjih letih poplavilo, ker na hitro umikajočem se ledeniku vsako leto nastane jezero, ki se na koncu razlije.
Leta 2022 se je med poletnim vročinskim valom v italijanskih Dolomitih od ledenika Marmolada odtrgal kos v velikosti stanovanjske hiše, zaradi česar se je na priljubljeni poletni pohodniški destinaciji sprožil plaz ruševin, v katerem je umrlo 11 ljudi. Na jugu Islandije je skupina turistov avgusta 2024 popoldne obiskala ledeno jamo na ledeniku Breidamerkurjökull, ko se je led začel lomiti. Led je padel na turiste, pri čemer je en na kraju umrl.
Neverjetno je, kako hitro se lahko ledeniki zrušijo," je za AP komentiral Lonnie Thompson, strokovnjak za ledenike na državni univerzi v Ohiu. Nestabilnost ledenikov je resničen in vse večji problem, ogroženih pa je na tisoče in tisoče ljudi.
Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej
To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine, smo poročali.
Med letoma 2000 in 2023 so ledeniki zunaj Grenlandije in Antarktike v povprečju izgubili okoli 270 milijard ton ledu na leto. Kot ponazarja Michael Zemp, direktor Svetovne službe za spremljanje ledenikov in glavni avtor študije, 270 milijard ton ledu, izgubljenih v enem samem letu, ustreza porabi vode celotnega svetovnega prebivalstva v 30 letih, ob predpostavki, da posameznik porabi 3 litre vode na dan.
Kot poudarjajo znanstveniki, ledeniki vsako leto pospešeno izgubljajo maso. Hitrost sprememb v nekaterih regijah je bila še posebej ekstremna. Srednja Evropa je na primer v nekaj več kot 20 letih izgubila 39 % ledeniškega ledu. Ledeniki na Aljaski se topijo najhitreje od vseh 19 preučevanih območij, saj izgubijo približno 67 milijard ton ledu na leto, kar povzroči največjo neto izgubo ledu, ugotavlja študija. V zadnjih 24 letih so srednjeevropski ledeniki izgubili najvišji odstotek ledu med vsemi regijami, zdaj je za 39 % manjši kot leta 2000. Znanstvenike najbolj skrbijo Alpe, ker jih najbolj prizadenejo povišane poletne temperature. Pred petnajstimi leti so znanstvenike najbolj skrbeli Andi in patagonski ledeniki, a ledeniki v Alpah so se skrčili tako hitro, da bi lahko sčasoma izginili, poroča AP.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV