Kot poudarjajo Združeni narodi,  so oceani od leta 1880 narasli v povprečju za 20 do 23 centimetrov. Leta 2023 je povprečna gladina morja na svetovni ravni dosegla tudi rekordno visoko raven, ki jo je potrdila Svetovna meteorološka organizacija (WMO), glede na satelitske zapise, ki se hranijo od leta 1993. Kot poudarjajo Združeni narodi, je zaskrbljujoče, da je stopnja naraščanja v zadnjih 10 letih več kot dvakrat višja od stopnje dviga morske gladine v prvem desetletju satelitskega spremljanja, to je v obdobju od leta 1993 do 2002.  

Dvig morske gladine je posledica segrevanja oceanov ter taljenja ledenikov in ledenih plošč, pojavov, ki so neposredne posledice podnebnih sprememb, opozarjajo. Tudi če bo globalno segrevanje omejeno na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, kar je cilj, ki so si ga države po vsem svetu zastavile kot del Pariškega sporazuma iz leta 2015, se bo gladina morske vode na planetu znatno povečala, poudarjajo ZN.  

Ogrožen eden od desetih ljudi

In to je zaskrbljujoče, saj na svetu približno 900 milijonov ljudi, to je eden od 10 ljudi na Zemlji, živi v neposredni bližini morja. Kot znova opozarjajo Združeni narodi, bodo zato ljudje, ki živijo na obalnih območjih gosto poseljenih držav, kot so Bangladeš, Kitajska, Indija, Nizozemska in Pakistan, ogroženi in izpostavljeni možnosti katastrofalne poplave. Ogrožena so tudi večja mesta na vseh celinah, vključno z Bangkokom, Buenos Airesom, Lagosom, Londonom, Mumbajem, New Yorkom in Šanghajem, naštevajo.  

Svetovna katastrofa ogroža pacifiški raj 

Najbolj ogroženi pa so majhni otoki z nizko ležečimi kopenskimi območji. Dvig morske gladine in drugi podnebni dejavniki že silijo ljudi v državah Tihega oceana, kot so Fidži, Vanuatu in Salomonovi otoki, da zapustijo svoje domove. 

Poročilo, ki ga je naročil Guterresov urad, je pokazalo, da se je gladina morja, ki se dotika glavnega mesta Tonge Nuku'alofa, med letoma 1990 in 2020 dvignila za 21 centimetrov. Apia na Samoi pa je zabeležila dvig morja za 31 centimetrov, medtem ko se je morje na Fidžiju dvignilo za 29 centimetrov, poroča AP. 

Vodja ZN Gutteres je za primer postavil prebivalce otoka Samoa, ki se morajo vedno pogosteje zoperstaviti podnebnim šokom. Poudaril je, da svetovna katastrofa ogroža ta pacifiški raj. Spomnil je na smrtonosen cunami leta 2009, ki je opustošil otok in zahteval vsaj 192 življenj. In ljudje so se vedno znova prilagodili.

Ljudje so domove preselili v notranjost, obnavljali in popravljali škodo: "Videli smo ogromno odločenost ljudi, da se borijo ne le proti vplivom cunamija, ampak tudi proti vplivom dviga morske gladine ter neviht in ciklonov," je dejal. Protipoplavni zid, ki ščiti pred divjanjem morja, so v 20 letih že trikrat postavili na novo, je spomnil. A narava je vedno bolj neusmiljena, poudarja Gutteres. "To je nora situacija. Naraščajoče morje je kriza, ki jo je v celoti povzročilo človeštvo. Kriza, ki se bo kmalu razmahnila do skoraj nepredstavljivih razsežnosti, brez rešilnega čolna, ki bi nas popeljal nazaj na varno."

 Kot je izpostavil, to spravlja pacifiške otoške države v resno nevarnost. "Približno 90 % ljudi v regiji živi znotraj petih kilometrov od naraščajočih oceanov."  "Zaradi dviga morske gladine se ocean spreminja iz najboljšega prijatelja v vse večjo grožnjo," je opozorila generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Celeste Saulo.