Kritično ogroženi, a krivolovci so jih v le treh mesecih pokončali več kot 100

 Južnoafriški minister za okolje Dion George je številke objavil v ponedeljek in ob tem poudaril, da je bilo od 103 nosorogov, ubitih med 1. januarjem in 31. marcem, 65 ulovljenih v nacionalnih parkih. Povprečje več kot enega ubitega nosoroga na dan je oster opomin na neusmiljeno grožnjo našim divjim živalim, je po poročanju AP opozoril George.

Kritično ogroženi

Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji. Večina teh rogov se znajde na nezakonitem trgu v Vietnamu, kjer je kazenski pregon šibek, kriminalne mreže pa rogove zmeljejo za prodajo v tradicionalni medicini ali cele kot darilo visoke vrednosti. Kitajska je tudi pomemben potrošniški trg, kjer nosorogov rog vstopi na trge umetnin in starin ter se včasih pridobi kot naložbeni nakup, opozarja Svetovni sklad za naravo (WWF).

Južna Afrika ima največjo populacijo nosorogov na svetu z ocenjenimi 16.000 do 18.000 živalmi. To vključuje črne in bele nosoroge. Črne nosoroge najdemo le v divjini v Afriki in so po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave uvrščeni med kritično ogrožene, saj jih je ostalo približno 6400. Približno 2000 jih je v Južni Afriki.

Južnoafriške oblasti so se v zadnjih letih osredotočile na kriminalne združbe, za katere menijo, da stojijo za večino divjega lova na nosoroge v državi. Okoljsko ministrstvo je lani pozdravilo obsodbo, kot so jo poimenovali, krivolovskega kralja iz Mozambika. Simona Ernesta Valoija je sodišče v Mozambiku obsodilo na 27 let zapora zaradi vodenja divjega lova na nosoroge v ogromnem južnoafriškem narodnem parku Kruger, ki meji na Mozambik, je spomnil AP.

Poročilo Združenih narodov: tarča tihotapcev več kot 4000 prostoživečih vrst

Poročilo Združenih narodov pa razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.  Koralam so sledili krokodili in sloni. Kljub temu poročilo poudarja, da so bili ukrepi za zmanjšanje trgovine z nekaterimi živalskimi vrstami, kot so sloni in nosorogi, v zadnjem času uspešni, saj je stopnja krivolova, zasegov in tržna cena za obe vrsti močno padla. To so prisodili prizadevanjem za zajezitev tako povpraševanja kot ponudbe, vključno z veliko pozornostjo politike, strožjimi tržnimi omejitvami in ciljanjem organov kazenskega pregona na trgovce. Izboljšala sta se tudi čezmejno sodelovanje in kriminalizacija kaznivih dejanj v zvezi s prostoživečimi živalmi, naštevajo.

Še posebno skrb vzbuja, da jih je od 1652 rastlinskih in živalskih vrst, ugotovljenih v zasegih, kar 40 odstotkov ogroženih ali skoraj ogroženih glede na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN). Nekaterim redkim orhidejam, sukulentom, plazilcem, ribam, pticam in sesalcem prav zaradi krivolova in tihotapljenja resno grozi izumrtje. 

Okoljski kriminal vodi v izumrtje nekaterih redkih vrst, so poudarili. Vpliv kriminala s prostoživečimi živalmi ni le neposredna grožnja vrstam, uničuje tudi občutljive ekosisteme, odpravlja ključni vir dohodka za skupnosti, ki so odvisne od narave, in spodkopava zmogljivost Zemlje za ublažitev podnebnih sprememb, ugotovitve poročila povzema Euronews.