Večino poletnih rekordov smo v Sloveniji zabeležili začetek avgusta 2013, ko je bilo v več krajih 39 ali 40 stopinj Celzija. Takrat je bil zabeležen tudi absolutni slovenski rekord 40,8  stopinje Celzija v Cerkljah ob Krki. Po povprečni temperaturi – povprečje vseh treh poletnih mesecev – pa sta bili najbolj vroči poletji 2003 in 2022, pojasnjuje naš hišni prognostik Rok Nosan. 

Vročinski valovi intenzivnejši, daljši in pogostejši 

"Večinoma o vročinskih valovih govorimo poleti, sicer pa so kot veliko odstopanje od dolgoletnih povprečij lahko definirani tudi v ostalih letnih časih, čeprav je izraz malo nenavaden, ker ne gre zares za vročino, temveč za previsoke temperature za posamezen letni čas. Tudi ti imajo svoje posledice, a če se osredotočimo le na poletne: vročinski valovi v Sloveniji se spreminjajo v vseh svojih karakteristikah, saj postajajo intenzivnejši, daljši in pogostejši. Njihov vpliv pa je lahko zelo obremenilen za ljudi, pa tudi živali in rastline," opozarja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Koliko več vročih dni in tropskih noči imamo v Sloveniji? 

Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je občutek vročine še bolj neizprosen. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni, tropskih noči? Kot odgovarja Pogačarjeva, se poleti temperatura praktično povsod po Sloveniji dviga za 0,4 stopinje Celzija na desetletje (podatki za obdobje 1951–2020), kar je nekoliko več kot v ostalih letnih časih. Število vročih dni narašča nekje za dva do pet dni na desetletje, najvišje število vročih dni je bilo leta 2022 v Biljah, kar 86. To pomeni praktično celo poletje. 

Število tropskih noči narašča za kakšen dan, dva, na veliko meteoroloških postajah trend še ni statistično značilen, ker se tam v preteklosti tropske noči sploh niso pojavljale, razloži. Sedaj se recimo kakšna pojavi tudi v Bovcu, višje na srečo še ne. Daleč največ vročih dni in tropskih noči beležimo v Kopru, v zadnjih letih večinoma nad 50 tropskih noči v eni sezoni. Čeprav so ljudje tam bolje prilagojeni, predstavlja takšna vročina zelo visoko obremenitev za telo. Po drugi strani pa so ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Pogačarjeva. 

Višanje temperatur na višjih nadmorskih višinah pokazatelj globalnega segrevanja 

Višanje temperatur na višjih nadmorskih višinah, kjer se okolica ni praktično nič spremenila tudi v daljšem časovnem obdobju, kot je 50 let (Kredarica, Planina pod Golico ipd.), je zelo dober pokazatelj, da dvig temperature ne odraža spremembe zaradi pozidave, temveč gre res za globalno segrevanje, izpostavlja sogovornica. "Vsekakor so višje temperature problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro. Tako je lahko več bolje prilagojenih invazivnih rastlin iz toplejših krajev, škodljivci se selijo na višje nadmorske višine, ljudje se bomo pred vročino poleti vedno bolj umikali višje, kar lahko pomeni prevelik pritisk na gorske ekosisteme, zmanjšujeta se trajanje in višina snežne odeje, ki nam je nudila zalogo vode za rastno dobo ipd.," našteva negativne posledice, ki jih lahko ima vročina na okolje.

Podnebne spremembe niso pravične 

Za razliko od Evrope ljudje po svetu, kjer vročina najbolj pritiska, nimajo možnosti prižiga klim, ko temperature zrastejo do stopnje, ko so nevarne za zdravje ljudi. "Podnebne spremembe niso pravične in v nekaterih delih sveta so ljudje vročinskemu stresu precej bolj izpostavljeni in imajo hkrati precej slabše možnosti za prilagajanje," izpostavlja Pogačarjeva.

 Kako bi lahko rešili ta vedno bolj pereč problem? Tu pride v poštev le finančna pomoč bogatejših držav, meni sogovornica: "Zmanjšanje izpustov na globalni ravni je nujno, segrevanje lahko le tako obdržimo na nižji ravni, ne moremo pa ga v bližnji prihodnosti ustaviti, saj imajo nekateri toplogredni plini (CO2, N2O) zelo dolgo življenjsko dobo. Težko si predstavljamo, kaj bo to pomenilo glede vročinskih ekstremov, če se nam že sedaj pojavljajo v takšni meri."  Zato so vedno glasnejša opozorila o podnebnih migracijah. A čeprav so nekateri deli sveta visokim temperaturam bistveno bolj izpostavljeni, so na žalost ljudje tam velikokrat preveč revni, da bi sploh lahko odšli drugam: "Migracije so v veliki meri tudi ali sploh posledica podnebnih sprememb, poleg vročine še toliko bolj zaradi suše, kar se bo v prihodnosti še stopnjevalo."