"Ptice se prilagodijo na stalno prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko," pojasnjuje Urška Očko iz društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).  Na ptice negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih direktno poškoduje, opozarja.

Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica bliže, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnega koli pridruženega zvoka. 

Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht, saj so v nasprotju z nevihtami nepredvidljivi. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko ptice nevihte predvidijo in se umaknejo ali skrijejo, razloži. 

Ali so vse ptice enako občutljive na pirotehnična sredstva?

Silvestrski ognjemeti še posebej ogrožajo ptice v naseljih in vodne ptice, torej tiste, ki se v zimskem času lokalno zbirajo v večjem številu, pripoveduje Očkova. Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletijo v predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre ...).

Silvestrski ognjemeti močno ogrožajo tudi vodne ptice. V Sloveniji na mnogih vodnih telesih prezimujejo številne vodne ptice, ki so k nam priletele s severa in vzhoda Evrope. Vznemirjanje teh ima izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča, pojasnjuje.

Kako bi lahko preprečili takšne scenarije?

Takšne scenarije lahko preprečimo tako, da pirotehnike ne uporabljamo. K temu vsekakor lahko prispeva vsak tako, da po pirotehničnih sredstvih ne poseže, svetuje Očkova.  Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega kaosa močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Večini ljudem najljubši božični in novoletni prazniki so našim ljubljenčkom najbolj stresni, spomni.

Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrozimo tudi zdravje in življenje ljudi. Znani so primeri poškodb zaradi eksplozije in vžigi stanovanjskih in drugih objektov.  Za doseganje različnih efektov se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev. Posledica je močno onesnažen zrak in zdravstveno tveganje za ljudi. Zaradi svoje majhnosti lahko nanodelci v zraku ostanejo tudi več tednov. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok. Raznesejo se po celem telesu in lahko povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur.

"Praznično vzdušje si lahko pričaramo tudi brez uporabe pirotehnike. Tako bomo polepšali praznike mnogim prebivalcem, ki jim hrup in onesnaževanje zraka ne pričarata prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali," sklene sogovornica.