Predeli mesta, ki so najbolj izpostavljeni vročini, so deli z velikim številom betonskih površin in slabšo prevetrenostjo, kar na določenih predelih velja tudi za slovensko prestolnico. Tam se poleti pojavljajo številni mestni toplotni otoki. Gre za meteorološki pojav, pri katerem so temperature zraka v mestu opazno višje v primerjavi z mestno okolico – na vroč dan so lahko mesta tudi za več kot 5 stopinj Celzija toplejša kot njihovo zaledje, so ugotovili raziskovalci. Pojav je posledica različnih naravnih in človeških dejavnikov, med katere spadajo manjše število zelenih in vodnih površin, fizikalne značilnosti gradbenih materialov, slabša prevetrenost, večji nastanek odpadne toplote zaradi industrijske dejavnosti, prometa, uporabe klimatskih naprav idr., so za naš portal že pojasnili na Inštitutu za zdravje in okolje.  

Mestni toplotni otoki so torej področja (stavbe, parkirišča, ulice brez dreves ...), ki so znatno toplejša od okoliških (zelenih) območij. Pregrete stavbe ter površine iz betona in asfalta zadržijo veliko toplote, ki jo po sončnem zahodu začnejo oddajati v okolico, zato se mestni toplotni otoki niti ponoči ne ohladijo. Razlika v temperaturi zraka med mestnim toplotnim otokom in okolico lahko doseže tudi do 5 C. Višje temperature zaradi večje potrebe po hlajenju in s tem povezane porabe energije povečujejo onesnaževanje ter vplivajo na omejene vodne vire. Pomenijo stres za organizme in povzročajo oziroma povečajo zdravstvene težave. Za najranljivejši del prebivalstva, kot so ostareli, otroci, nosečnice, pa so lahko celo usodne.

Mestna občina Ljubljana namestila mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage 

V okviru študije toplotnega otoka v Mestni občini Ljubljana so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Meritve, s katerimi bodo začeli 20. julija 2024, bodo osnova za vzpostavitev digitalne platforme, ki bo nudila vpogled v dinamiko temperatur na omenjenih lokacijah v realnem času, so sporočili z mestne občine Ljubljana. 

Projekt obsega vzpostavitev mreže meritev temperature zraka v gosti prostorski mreži stacionarnih merilnikov, ki bo podprta z mrežo štirih stacionarnih meteoroloških postaj višjega reda, ki jih upravlja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vključili pa bodo tudi podatke ostalih stacionarnih postaj v mestu, katerih podatki se prenašajo v realnem času (ARSO, MOL).

Po vzpostavitvi digitalne platforme bodo na podlagi temperaturnih meritev in ostalih značilnosti mestne topografije, ki vpliva na toplotni obraz posameznih delov mesta, oblikovali karto mestnega toplotnega otoka, ki se bo na digitalni platformi prikazovala v realnem času (zamik do 45 minut od časa meritev). 

Na podlagi rezultatov bodo lahko pripravili temeljito analizo toplotnega otoka mesta za različne dele dneva, letne čase, tipe vremena in tudi posamezne dele mesta. V projekt bodo tako v fazi priprave, oblikovanja mreže, izvedbe meritev in njihove interpretacije vključili tudi dosedanja spoznanja raziskav o mestnem toplotnem otoku v Ljubljani, so pojasnili. 

Kot naštevajo, bodo s študijo dobili prikaz temperatur v mestu v realnem času, dinamično spremljanje na platformi, prikaz toplotnega otoka mesta v realnem času, izpopolnjen prikaz klimatologije mestnega toplotnega otoka glede na dosedanje meritve, ki bo temeljil na gosti mreži meritev (najgostejši doslej). Omogočila jim bo tudi oblikovanje lastne merilne mreže in baze podatkov o mestni klimi in identifikacijo vročih točk v mestu in presek s točkami, ki jih občutijo meščani kot vroče točke. 

V sklopu projekta so tako skupaj z Javno razsvetljavo postavili 32 natančnih merilnikov, ki bodo v realnem času pošiljali podatke na spletno platformo. Merilniki delujejo preko komunikacijskega sistema LoraWAN, ki se povezuje tudi na že postavljeno odprto infrastrukturo v mestu. Vsi so zaščiteni pred direktnim sevanjem sonca z belimi zakloni, ki bodo precej pripomogli k točnosti in natančnosti naših meritev, so izpostavili na MOL. 

Kje jih bodo postavili? 

1.            Kongresni trg 

2.            Slovenska cesta, ploščad Ajdovščina

3.            Trg republike 

4.            Park Tivoli 

5.            Grajski Grič

6.            Križišče Resljeve in Slomškove ulice

7.            Rožna Dolina, pri študentskih domovih

8.            Njegoševa cesta, pri Polikliniki

9.            Križišče Koblarjeve in Gasparijeve ulice 

10.         Križišče Karunove in Ziherlove ulice 

11.         Pugljeva ulica

12.         Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 

13.         Ulica Pod kostanji 

14.         Križišče Tbilisijske in Gerbičeve ulice

15.         Litostrojska cesta

16.         Križišče Argentinske in Madžarske ulice 

17.         Letališka cesta 

18.         Krožišče Jurčkova – Premrlova cesta 

19.         Pri Vrtcu Galjevica 

20.         Mihov štradon 

21.         Cesta Urške Zatlerjeve, blizu Selanove ceste

22.         Gogalova ulica, pri OŠ Danile Kumar 

23.         Zadrževalnik Brdo 

24.         Cesta na Brod 

25.         Cerutova ulica, pri OŠ Zalog 

26.         Križišče Podutiške in Dolniške ulice 

27.         Brod, pri vrtcu 

28.         Tomačevo - Jarše 

29.         Hruševska cesta

30.         Trinkova cesta 

31.         Golovec, pri observatoriju 

32.         Pot spominov in tovarištva, pri spomeniku Petru Božiču 

Mestni toplotni otoki resna grožnja za zdravje prebivalstva

Mestni toplotni otok in posledično vročinski stres predstavljata resno grožnjo za zdravje prebivalcev, svari Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO). "Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napovedujejo trend naraščanja pogostosti in intenzivnosti vročinskih valov, ki močno vplivajo na naše mesto in vsakdanje življenje," opozarja Gorenc.  

Ob prihodu poletja in vročinskih valov je tako nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov. Visoke temperature lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot je vročinska kap, s posebnim tveganjem za starejše, otroke, kronične bolnike, udeležence športnih dogodkov in delavce na prostem, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje. 

Na srečo je v Ljubljani kar nekaj krajev, kjer se lahko izognemo vročini – tako na prostem kot v notranjih prostorih. Parki, zelena območja ob Ljubljanici ter knjižnice so le nekateri primeri takih javno dostopnih zatočišč, naštevajo v IZO.