Inšpekcija za kemikalije je v zadnjih desetih letih, kot pojasnjujejo na Uradu za kemikalije, opravila vzorčenja pri dobaviteljih tekstila v Sloveniji. Odvzeli so vzorce, ki neposredno prihajajo v stik s kožo, in sicer spodnje perilo, pižame, majice, nogavice. Večina laboratorijskih analiz je bila opravljena na vsebnost azo barvil in prisotnost formaldehida v tekstilu. Dodatni parametri, ki so bili vključeni analize, so prisotnost nonilfenol etoksilatov (NPE) in migracija niklja v kovinskih delih tekstila. Po pregledu evidenc niso zaznali prekomernih povečanj omenjenih parametrov v odvzetih vzorcih, zatrjujejo na Uradu za kemikalije.  

Po podatkih Evropske agencije za kemikalije, kjer v projektih sodeluje tudi Inšpekcija za kemikalije, je na voljo podatek za nadzor nad omejitvami po Uredbi *REACH, in sicer da je 13 % izdelkov neskladnih z zakonodajo. Glede na te podatke in na še bolj konkretne podatke kemijske inšpekcije glede nadzora nad oblačil, na Uradu za kemikalije ugotavljajo, da kemikalije v oblačilih z vidika našega zdravja niso skrb vzbujajoče.   

Tveganje za zdravje in okolje vseeno obstaja 

Blaž Stres s Kemijskega inštituta se strinja, da je na območju EU vzpostavljen obsežen nadzor nad kemikalijami v oblačilih, ki vključuje nacionalne inšpekcijske organe, REACH uredbo, sistem *Rapex, uvozne kontrole in sodelovanje med državami članicami ter EU agencijami. "Potrošniki lahko zaupajo, da so izdelki na trgu podvrženi strogim kontrolam, vendar je vedno priporočljivo iskati certificirane izdelke in biti pozoren na kakovost in varnost oblačil," pravi. Kot opozarja, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Kot pojasnjuje, se pri proizvodnji oblačil pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. 

Kemikalije uporabljene v procesu proizvodnje oblačil lahko do določene mere ostanejo v končnih izdelkih. Stopnja ostankov je odvisna od vrste kemikalije, postopka proizvodnje in učinkovitosti izpiranja ter obdelave materialov, razloži. Ostanki barvil in formaldehida so pogosto prisotni na končnih oblačilih, še posebej, če niso pravilno izprani. V tkaninah se lahko kopičijo težke kovine, še posebej pri nekaterih barvilih in pigmentih. V bombažnih vlaknih lahko ostanejo pesticidi in insekticidi, če ni bil uporabljen organski bombaž.  Tako imenovane večne kemikalije ali PFAS in ftalati lahko ostanejo v oblačilih, ki so obdelana za vodoodbojnost ali vsebujejo PVC-elemente.  

"Uporaba kemikalij v tekstilni industriji je široko razširjena zaradi potrebe po doseganju določenih lastnosti tkanin, kot so barva, trpežnost in odpornost proti mečkanju. Kljub temu pa ostanki teh kemikalij v končnih izdelkih predstavljajo tveganje za zdravje uporabnikov in okolje, " pravi. 

"Pri kemikalijah je pomembno vedeti, da za večino obstaja določena meja, ki je količina v izdelkih ne sme preseči, težava pa nastane, ker se kemikalije kopičijo in smo ves dan preko različnih izdelkov (od pralnih sredstev, higienskih in kozmetičnih izdelkov do hrane in oblačil) lahko izpostavljeni sicer majhnim (in zato dovoljenim) količinam kemikalij, med katerimi pa je veliko takšnih, ki se v telesu (ali okolju) kopičijo. Zato si želimo, da bi bilo kemikalij v izdelkih čim manj,"  pa opozarja Goga Sredojević z ZPS.

"Na trgu pod nobenim pogojem ne bi smelo biti izdelkov, ki so nevarni za potrošnike," izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. "To že zdaj velja tudi za tekstilne izdelke, pri katerih je največje tveganje povezano z določenimi deli (vrvice, gumbi ...), in kemikalijami, ki so jim tekstilni izdelki izpostavljeni med proizvodnjo in transportom. Medtem ko so prva tveganja nevarna predvsem za otroke, pa se kemikalijam lahko večinoma izognemo tako, da vsak tekstilni izdelek pred prvo uporabo operemo. S tem bomo sicer kemikalije sprali v odtok, kjer nakopičene prav tako lahko pomenijo tveganje za okolje in posledično za zdravje ljudi,"  izpostavlja Sredojevićeva.  

Oznake za tekstil trenutno ne vsebujejo nobenih informacij o nevarnih kemikalijah 

Kot opozarjajo v ZPS, oznake za tekstil trenutno ne vsebujejo nobenih informacij o nevarnih kemikalijah, ki so prisotne v izdelkih ali jih uporabljajo med proizvodnimi postopki.  V strategiji EU za trajnostni tekstil je zdaj napovedana revizija uredbe o označevanju tekstila. Kot pojasnjuje sogovornica, bodo na splošno tekstilni izdelki v naslednjih petih letih dobili vrsto zakonodajnih omejitev, ki izhajajo iz sprejete direktive o okoljski sprejemljivosti izdelkov.  Za potrošnike bo najbolj zanimivo označevanje, tudi seznam uporabljenih kemikalij, prav tako pa se obetajo zahteve glede neuničevanja neprodanih izdelkov in zbiranja tekstila za reciklažo. Pravila bodo veljala tako za izdelke, ki so izdelani v EU kot za uvožene iz ostalih držav. Načeloma je tako že zdaj, a je nadzor precej otežen, zato se veliko izdelkov lahko izmuzne. To naj bi se v prihodnosti redkeje dogajalo, nameravajo namreč prilagoditi (zaostriti) tudi zakonodajo na področju carinskih pregledov, naštevajo na ZPS.

Kako bi morali biti označeni tekstilni izdelki? 

A že oznake na oblačilih bi morale vsebovati informacije o vseh nevarnih snoveh, ki se lahko sproščajo iz tekstila v njegovem celotnem življenjskem ciklu, so prepričani v ZPS.  Vsaj na obešanki v trgovini bi morale biti obvezno navedene vse kemikalije, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v uredbi REACH, so prepričani v ZPS.  Poleg tega bi morali imeti potrošniki dostop do informacij o prisotnosti tveganih skupin kemikalij, kot so rakotvorne, mutagene in za razmnoževanje strupene snovi (kemikalije CMR), hormonski motilci, alergene kemikalije in nevrotoksini.

Ker potrošnike vedno bolj zanima, katere kemikalije so prisotne v njihovih oblačilih, je bistveno, da proizvajalci te informacije zagotovijo neposredno na oznaki in so tako dobro vidne že pred nakupom, menijo v ZPS. Ključno vprašanje je preglednost v celotni dobavni verigi vse do potrošnikov, ki imajo pravico vedeti, ali so v tekstilnih izdelkih ali obutvi, ki jih nameravajo kupiti, prisotne kemikalije, ki bi lahko ogrozile njihovo zdravje.

Na oznakah bi morala biti po njihovem mnenju navedena tudi morebitna uporaba biocidov v postopku pridelave tekstilnih vlaken. Informacije na deklaracijah bi morale biti potrošnikom prijazne in jasno razumljive, ob nakupu pa bi morale biti na voljo vse informacije, pomembne za zdravje in vzdrževanje tekstilnih in obutvenih izdelkov, poudarjajo. 

Ali lahko potrošnik že zdaj na kakšen način preveri, kakšna oblačila kupuje oziroma kaj vsebujejo ?

"Pomembno je, da potrošniki iščejo informacije o kemijski varnosti oblačil, izbirajo certificirane in organsko pridelane materiale ter podpirajo trajnostne in ekološke načine proizvodnje tekstila," svetuje Stres. 

Na področju tekstila je še dosti možnosti za še večje izboljšanje, pravijo tudi na Uradu za kemikalije, kar vidijo tudi v ozaveščanju potrošnikov, da kupujemo oblačila pri trgovcih, ki so bolj skrbni glede zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, dodajajo. Dodatno pa Slovenija podpira tudi prihajajočo novo omejitev na tem področju za tekstil in sicer omejitev za večje število kemikalij, ki povzročajo preobčutljivost v stiku s kožo, ki bodo dodatno zaščitila manjšo populacijo ljudi, ki imajo težave z alergijami oziroma so skupina ljudi, ki so še posebej občutljivi, med katerimi so tudi otroci.  

Na Uradu za kemikalije sicer  zatrjujejo, da zakonodaja v Sloveniji ter ustrezen inšpekcijski nadzor, zagotavlja, da so tveganja minimalna:  "Potrošnik, ki je morda še bolj občutljiv na kemikalije, ali pa želi še več informacij, ima v Sloveniji na voljo tudi Zvezo potrošnikov Slovenije. Da se izognemo nepotrebnemu tveganju na Uradu za kemikalije svetujejo tudi, da se oblačila preden jih oblečemo tudi operemo, kar morda potrošnik ne pomisli vedno.  V skladu z zakonodajo REACH, potrošnik lahko preveri tudi pri kupcu ali njegov izdelek vsebuje več kot 0,1 % snovi, ki spada med tako imenovane SVHC-snovi, to pomeni snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost ; to so na primer snovi, ki imajo lastnost rakotvorne , mutagene in strupene za razmnoževanje in druge. "