Na območju požara Eaton je doslej umrlo 17 ljudi, še osem življenj je zahteval požar Palisades. Najmanj 13 ljudi je prijavljenih kot pogrešanih. Svoje domove je zaradi požarov moralo zapustiti več kot 90.000 ljudi, skupno pa je uničenih ali poškodovanih več kot 12.000 objektov. To je le začasna računica žrtev, ki jih je zahteval ogenj na območju Los Angelesa. 

Podnebne spremembe povzročile večjo intenzivnost požarov 

Nacionalna meteorološka služba ZDA  v Los Angelesu ne verjame, da bomo kdaj zagotovo vedeli, kaj je sprožilo uničujoče požare. 95 odstotkov požarov v naravi sicer povzroči človek, pravijo. Že odvržena cigareta je lahko vse, kar je potrebno, da se začne ognjeno uničenje. Toda brez podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih razmer, ki jih je Los Angeles doživel v zadnjih nekaj letih, je vprašanje, ali bi požar sploh kdaj izbruhnil in se tako bliskovito razširil, piše Euronews. 

Gasilci so bili v boju s plameni, ki jih je razpihoval orkanski veter, nemočni. Po hitri raziskavi znanstvenikov s kalifornijske univerze v Los Angelesu (UCLA) bi  podnebne spremembe okrivili za približno 25 % goriva, ki je dodatno napajalo požare. Znanstveniki sicer menijo, da bi se požari verjetno v svetu brez podnebnega onesnaženja še vedno pojavili, vendar bi bili nekoliko manjši in manj intenzivni, poroča CNN. Zaključek sproža vprašanje, ali bi bilo požare mogoče nadzorovati, če jih ne bi dodatno napajale podnebne spremembe. Raziskovalci UCLA poudarjajo, da je ta analiza zgolj izhodišče za prihodnje študije. 

Dejavniki, povezani s podnebnimi spremembami, ki so prispevali k povečanju razpoložljivega goriva za požar, so bili prekomerna vlaga prejšnjih zim, neobičajno topla poletja in jeseni v južni Kaliforniji ter močno zakasnjena zimska deževna sezona 2024–2025, naštevajo. Raziskovalci ugotavljajo, da so dve zimi zapored v središču Los Angelesa zabeležili dvakrat več dežja kot običajno zimo. To je samo po sebi posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek, saj spodbujajo več vlage v ozračju, kar vodi do večje skupne količine padavin. Dež je spodbudil rast bistveno več zelenja in rastlinja kot običajno. Ko pa se je vreme lani poleti spremenilo v intenzivno sušo, se je vse to rastlinje, ki je zdaj postalo gorivo za požare, presušilo. K temu je še bolj prispeval izjemno pozen začetek deževne dobe.

Kot poroča Guardian, je nedavna analiza pokazala, da podnebni razkorak med izjemno mokrimi in suhimi razmerami, ki je povzročil katastrofalne požare v Los Angelesu, eksponentno narašča po vsem svetu zaradi globalnega segrevanja. Hitro nihanje med zelo mokrimi in suhimi razmerami  lahko povzroči veliko več škode ljudem kot posamezni ekstremni dogodki sami. V zadnjih letih so bili posledica takšnega stanja denimo katastrofalne poplave v vzhodni Afriki, Pakistanu in Avstraliji. 

Orkanski vetrovi povzročili 'popolno nevihto' 

Čeprav so bili izredno suhi pogoji idealni  za nastanek smrtonosnega požara, je te delno sprožil tudi nenavadno močan veter Santa Ana. Raziskovalci so sklenili, da bi se glede na jasno povezavo med velikostjo in intenzivnostjo požara v naravi ter ob zavedanju, da se bodo požari s segrevanjem planeta še poslabšali, morali sistemsko osredotočiti na strategije za preprečevanje takšnih katastrof v prihodnosti. 

Kot smo sicer že poročali, je znanstvenica z univerze Colorado Jennifer Balch za Euronews izpostavila, da se je narava požarov v zadnjih desetletjih, ko smo priča hitremu spreminjanju podnebja, spremenila. Postali so precej hitrejši, bolj bliskoviti. V reviji Science je objavila študijo, ki je preučila 60.000 požarov od leta 2001 in ugotovila, da se je pogostnost najhitreje rastočih od leta 2001 več kot podvojila in povzročila veliko več uničenja kot počasnejši, večji požari:  "Požari so postali hitrejši. Krivec za to pa je segrevanje podnebja." Poletni požari so običajno večji, vendar ne gorijo niti približno tako hitro. "Pozimi so požari veliko bolj uničujoči, ker se zgodijo veliko hitreje," je pojasnil tudi strokovnjak za požare ameriškega geološkega zavoda Jon Keeley.

Kot smo poročali, študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, ugotavlja, da je v desetih letih v Kaliforniji zaradi izpostavljenosti strupenim delcem zaradi dima gozdnih požarov prezgodaj umrlo več kot 50.000 ljudi. Med požari se namreč sproža dim, ki pa vsebuje drobne delce PM 2,5, ki vstopijo v krvni odtok in se lahko vgradijo v človeška pljuča.