Na Havajih je nekoč kraljevalo več kot 50 vrst avtohtonih vrst ptic, danes pa jih je ostalo le še 17, večina jih je ogroženih. Lani je v divjini denimo izumrla 'akikiki, majhna siva ptica, ki pa ima velik pomen v havajski kulturi, piše CNN. Na to je vpliva deforestacija, a največji dejavnik in grožnja ptičji populaciji je ptičja malarija, ki jo širijo invazivni komarji, je za CNN pojasnil dr. Chris Farmer iz Ameriške organizacije za varstvo ptic.

Komarji, ki povzročajo težave na Havajih niso avtohtoni, ampak so jih bile prvič zabeležili leta 1826, verjetno s plovili, povzročili pa so prave valove izumrtja drugih avtohotnih vrst. Ker komarji uspevajo v toplejših tropskih habitatih na nizkih nadmorskih višinah havajskih otokov, so preostale ptice našle zatočišče višje v gorah otokov, kot sta Maui in Kauai, pojasnjuje. Zdaj pa se to zaradi podnebnih sprememb spreminja, komarji se namreč zaradi vedno toplejših temperatur premikajo v gore. Na nekaterih mestih zato populacije ptic popoloma izginjajo, habitat ptic pa se vedno bolj krči.

Naravovarstveniki iščejo rešitev za nadzor populacij komarjev, vendar pa je spopadanje s komarji težavno. Uporaba pesticidov bi na primer škodovala tudi avtohtonim populacijam žuželk. Ker so komarji tudi velika grožnja za zdravje ljudi, saj med drugim širijo malarijo, dengo in virus zika, znanstveniki ta problem preučujejo že desetletja in so prišli do različnih rešitev. Meddrugim preizkušajo izpust samcev komarjev, ki prenašajo sev naravno prisotnih bakterij, imenovanih Wolbachia, ki povzročajo neaktivna jajčeca, ko se parijo z divjimi samicami. Sčasoma bi se morala populacija invazivnih komarjev posledično zmanjšati, predvidevajo. Havajski biologi so se odločili preizkusiti to rešitev.

Leta 2022 so tako začeli v laboratoriju v Kaliforniji vzgojili milijone komarjev z izbranim sevom Wolbachia. Naslednje leto so žuželke začeli izpuščati na območjih, kjer živijo ogrožene ptice. Izpustili bodo približno desetkrat več komarjev, kot naj bi bilo invazivnih, da bi povzročili uspešno parjenje med samicami invazivnih in laboratorijskih komarjev, tako trenutno vsak teden izpustijo skoraj milijon komarjev. 

Je pa treba biti v takšnih primerih previden, da dobre namere ne povzročijo še več škode. O teh ukrepih je treba zato temeljito premisliti. Poročali smo že o več primerih odstranjevanja tujerodnih vrst, tudi v naši bližini. Ukrep izkoreninjenja ali eradikacije denimo pomeni, da poskusiš tujerodno vrsto eliminirati iz okolja, je za naš portal že pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB. Kot je ponazoril, da je treba biti pri takšnih odločitvah zelo previden, kaže primer s hrvaškega Mljeta. Na Mljet so leta 1912 naselili 12 mungov, majhnih zveri iz Indije, zato da bi ti izkoreninili kače strupenjače, ki so se razbohotile na otoku. Mislili so, da so naselili le samce, a so bile med njimi tudi samice ... Mungi so bili zelo uspešni pri izkoreninjanju kač, a ker so bile vmes tudi samičke, so se razmnožili. Kmalu so na otoku pričeli povzročati težave, kradli so ljudem iz dvorišč in kašč ... Danes so tako mungi postali problem, kljub temu pa so jih na otoku sprejeli za svoje in jih celo promovirajo. Znan primer eradikacije prihaja tudi z Nove Zelandije. Svetilničar, ki se je na nekem manjšem otočku dolgočasil, se je lotil opazovanja ptic in je o tem poročal kolegom v Veliki Britaniji. Odkril je novo vrsto, manjšega stržka, drobno ptico, ki ni letela in je bila zato zelo zanimiva za znanost. Pravzaprav mu je ptice priskrbela mačka. Kmalu je svetilničar ugotovil, da so mačke na otoku povsem iztrebile to dragoceno vrsto. Po tej ugotovitvi so na otoku izvedli izkoreninjanje mačk in v manj kot 30 letih pobili vse mačke na otoku.