Dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije opozarja, da smo v zadnjih letih v Sloveniji soočeni z vnosom in hitrim razširjanjem tujerodne hrastove čipkarke: "Gre za majhno stenico, ki sesa listni sok hrastovih listov, kar povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj, dolgoročno pa drevesa oslabijo. Pred tremi desetletji je bila z okrasnimi sadikami iz Azije v Evropo vnesena gliva, ki povzroča bolezen jesenov ožig, zaradi katere iz slovenskih, pa tudi evropskih gozdov, izginja veliki jesen," je nanizala nekaj konkretnih primerov. 

Kako jo prepoznamo? 

Kot žival opišejo na spletni strani Tujerodne vrste, je stenica kvadrataste oblike dolga 3 mm in široka 1 mm in kremaste barve: "Ima prosojna krila s teksturo v obliki čipke in z rjavimi ali črnimi lisami. Ličinke so sive do črne, njihovo telo je pokrito s številnimi majhnimi trni. Hrastova čipkarka se pojavlja v skupinah na hrastih, na spodnji strani listov, iz katerih sesa listni sok. Prizadeti listi zbledijo, ob močnem napadu se posušijo in predčasno odpadejo. Zaradi ponavljajočih se poškodb drevo lahko oslabi in manj prirašča, lahko je ovirano tudi pomlajevanje. Prezimujejo odrasle stenice, zaščitene v razpokah skorje dreves.  Zelo podobna je platanova čipkarka (Corythucha ciliata). Razlikovanje med vrstama s prostim očesom ni mogoče. Glavna razlika je, da hrastovo čipkarko najdemo praviloma na hrastih, platanovo pa na platanah," dodajajo. 

K nam prišla iz Hrvaške po naravni poti in kot slepi potnik 

Kot je za naš portal že pojasnila dr. Piškurjeva, ki opozarja, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih organizmov v naših gozdovih, le vprašanje časa, je bila v Evropo  hrastova čipkarka vnesena iz Severne Amerike okoli leta 2000: "V Sloveniji smo hrastovo čipkarko (njeno latinsko ime je Corythuca arcuata) prvič opazili leta 2016 na meji s Hrvaško, natančneje v okolici Brežic, kjer se je tudi najprej razširila v hrastovih sestojih. Kasneje se je razširila na vzhod Slovenije, najdbe so bile na začetku pogostejše v mestih in ob avtocestah. Danes lahko hrastovo čipkarko najdemo povsod po Sloveniji. Najverjetneje se je hrastova čipkarka naselila k nam iz Hrvaške po naravni poti in kot slepi potnik (promet, transport blaga, trgovina, ...). "

Kako bo vplivala na slovenske gozdove?

Hrastova čipkarka se prehranjuje tako, da sesa sok listov hrasta. Listi sčasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo. Zaradi ponavljajočih se poškodb drevo posledično lahko oslabi in manj prirašča, lahko je ovirano tudi pomlajevanje, a za to še ni jasnih dokazov. Poškodbe so najbolj očitne avgusta in septembra, ko so lahko celi hrastovi sestoji rjavi, opisuje Piškurjeva. "Močna prisotnost hrastove čipkarke naj bi vplivala tudi na nekatere domorodne žuželke, ki se prehranjujejo s hrastovimi listi. Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja. 

Ali je možno tujerodne organizme, ko enkrat pridejo v naš gozd, ustaviti? Kot je pojasnila Piškurjeva, je učinkovitost ukrepanja za omejevanje širjenja ali celo za izkoreninjenje odvisna od več dejavnikov: kdaj po vnosu smo uspeli zaznati novo bolezen ali škodljivca, ali je napadeno ali prizadeto širše območje, v katerem obdobju leta je prišlo do vnosa, ... In seveda, ali obstajajo ukrepi za izkoreninjenje – pri nekaterih organizmih lahko v začetnih fazah razširjanje zaustavimo ali omejimo s posekom in uničenjem gostiteljskih rastlin v določenem pasu okrog najdbe, vzpostavimo lahko t. i. varovalne pasove okoli najdb ... Za nekatere škodljive organizme pa je za njihovo izkoreninjenje nujen tudi npr. izkop koreninskega sistema ter sežig ali mletje materiala na mestu samem, kar pa si lahko predstavljamo, da je v gozdovih lahko precej nemogoča naloga, še dodaja.