Hrvaški raziskovalci na dvometrskega sinjega morskega psa namestili oddajnik

Migracije morskih psov v Sredozemlju so slabo raziskane in domnevamo lahko, da so se migracijske poti v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb še dodatno spremenile, je kot poroča Net.hr povedal Alen Soldo, vodja terenskih raziskav na Oddelku za morske študije Univerze v Splitu.

Raziskavo so izvajali to poletje v vodah srednjedalmatinskih otokov med Jabuko, Korčulo, Bračem in Šolto, z ribiškim čolnom. Raziskovalna ekipa je hkrati beležila ulov hrustančnic, ujetih kot prilov, in jih takoj nepoškodovane izpustila. Ujeli so tudi dva sinja morska psa, od katerih je bil eden primeren za postavitev satelitskega oddajnika. Sinji morski pes, dolg skoraj dva metra, trenutno plava v Jadranskem morju in zbira podatke, in upamo lahko, da bo oddajnik po šestih mesecih dosegel morsko gladino, od koder bo poslal vse podatke, ki jih je do sedaj zbral, je razložil Soldo. Raziskovalci namreč pričakujejo, da bo to prispevalo k boljšemu razumevanju gibanja te vrste, ki je prav tako strogo zaščitena, v Jadranskem morju, čeprav podatki o gibanju le enega pripadnika ene vrste ne bodo dovolj.

Morski psi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja morskih ekosistemov in so neupravičeno dojemani kot nevarni. Soldo je izpostavil, da je zaščita morskih psov v Sredozemlju in Jadranu mogoča le s strožjim nadzorom ribolova, prepovedjo ribolova ogroženih vrst in izobraževanjem javnosti. Čeprav so nekatere vrste že zaščitene z zakonodajo EU in Hrvaške, je izvajanje ukrepov pogosto nezadostno in je treba bolje raziskati populacijo morskih psov v Jadranu, saj še nimamo veliko podatkov, je pojasnil.

Sredozemlje je že od nekdaj znano kot nevarno morje za morske pse in raže, saj je status približno 60 odstotkov vrst, ki tam živijo, zelo ogrožen. V Jadranu so razmere še slabše, saj naj bi bilo od vrst, ki tam stalno ali občasno živijo, ogroženih kar 70 odstotkov. Tri vrste, ki so bile nekoč prisotne v Jadranu, zdaj veljajo za regionalno izumrle, ker jih že desetletja niso zabeležili. Glavni vzroki za ogroženost morskih psov so pretiran ciljni ribolov, naključni ulov oziroma prilov, degradacija habitata in njihove posebne biološke in ekološke značilnosti, ki jih postavljajo na vrh prehranjevalne verige, hkrati pa jim otežujejo preživetje. 

Morski psi rastejo počasi, pozno odrastejo in imajo majhno število potomcev, zaradi česar so izjemno ranljivi za kakršno koli obliko pritiska. Poleg tega obstaja stigmatizacija morskih psov kot nevarnih za ljudi, kar prispeva k njihovemu nepotrebnemu ubijanju in otežuje izvajanje zaščitnih ukrepov. V resnici so napadi morskih psov v Jadranu izjemno redki, na primer zadnji smrtonosni napad je bil zabeležen v bližini Lokve Rogoznice v Dalmaciji leta 1974. Edini napad po tem je bil leta 2008, ko je slovenski podvodni ribič preživel napad velikega belega morskega psa na Visu. Po drugi strani pa bi izginotje morskih psov povzročilo motnje v prehranjevalni verigi in negativno vplivalo na celoten morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki.

Kot je za naš portal že pojasnil Andrej Gajić, profesor biologije, sodelavec National Geographica in direktor ustanove Sharklab Adria, ki znanstveno preučuje mehanizme razvoja bolezni pri morskih psih, skatih in ražah ter možnosti zaščite te živali, smo v Jadranskem morju doslej zabeležili 30 vrst morskih psov. Kot je izpostavil, je število trajnih vrst seveda manjše od tega. Nekatere vrste so precej razširjene, nekatere pa so zelo redke, vendar še vedno prisotne. Nekaj jih lahko predstavlja nevarnost za ljudi, a pri tem ni nobene potrebe za paniko, opozarja: "Imamo tudi velike morske pse, kot je morski pes orjak, ki je celo zaščiten v slovenskih vodah. Ker je to druga največja riba, lahko odrasli primerki dosežejo več kot deset metrov. Opazimo jih lahko spomladi in poleti, po navadi pa se pozimi preselijo v globoke vode in tako verjetno zapustijo jadransko obalo. So morski psi, ki se hranijo s planktonom, in so popolnoma neškodljivi."

Skrb vzbujajoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

A ni vse samo slabo, kot smo poročali lani, so na Hrvaškem znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Odkar so pred petimi leti v eni izmed ribarnic na Hrvaškem naključno opazili primerek izjemno redkega morskega psa, angelskega morskega psa oziroma navadnega sklača, za katerega so menili, da je v Sredozemlju že izumrl, so hrvaški ribiči in biologi aktivno zbirali podatke o tem, ali še obstaja upanje, da v Jadranskem morju plava še več primerkov tega 'mojstra kamuflaže'. Morskega psa so opazili ob več priložnostih. Leta 2021 se je v bližini rta Kamenjak en primerek zapletel v ribiške mreže. Ribiči so stopili v stik s puljskim akvarijem, kjer so žival oskrbeli, nato pa jo izpustili nazaj v morje.

In znova se lahko veselijo dobrih novic. Kot so lani sporočili iz WWF Adria, je odjeknila novica, da je ribič Nikola Kosanović iz Molata med potopom posnel več angelskih morskih psov. Posnetek prikazuje vsaj dva primerka, ki se 'sončita' na grebenu. "Ta posnetek kaže eno najpomebnejših odkritij in je pokazatelj, zakaj je nujno še naprej delati na zaščiti te kritično ogrožene vrste." Kot so ocenili, ti prvi posnetki 'izumrlega' morskega psa v skupini zbujajo upanje za vrnitev te ogrožene vrste.