V peticiji domačini in ljubitelji otoka Drvenik Veli pozivajo k zaščiti okolice in naravnega bogastva, želijo si, da Hrvaška na tem območju razglasi območje posebnega pomena. Kot so zapisali v peticiji, s katero želijo zbrati dovolj podpisov za zaščito tega modrega bisera, nasprotujejo nadaljevanju večletnega uničevanja okolja na tem območju. "Že več let opozarjamo na problematiko sidranja na lokaciji Krknjaškega zaliva, čezmerni masovni turizem, na glasne 'party' turistične ladje, opustošenje obale in podvodnega sveta," so zapisali.

'Življenje je zaradi množičnega turizma postalo nemogoče'

Zaradi množičnega turizma je življenje lokalnega prebivalstva v Krknjaškem zalivu postalo nemogoče, poudarjajo domačini v peticiji. V poletnem obdobju se na tem naravnem biseru dnevno zasidra več kot 150 jadrnic, katamaranov, motornih čolnov, izletniških čolnov in party boatov, kar močno obremenjuje ta zelo občutljiv ekosistem, opisujejo. Število obiskovalcev se giblje okoli 1500 na dan, kar je glede na velikost zaliva nesprejemljivo, so prepričani pobudniki peticije.

Pritisk na podvodni svet

Ti opozarjajo tudi, da takšen turistični pritisk uničuje tamkajšnjo naravo. Območje je namreč tudi del Nature 2000, ker je zavarovano rastišče pozejdonke in velikega leščurja. Pozejdonko znanstveniki imenujejo tudi modra pljuča sveta, saj je ključna za skladiščenje CO2 iz ozračja. Kot smo poročali, so morske trave  v resnici močno orožje v podnebnem boju. Na hektar namreč morski travniki zadržujejo dvakrat več ogljikovega dioksida (CO2) kot deževni gozdovi. Trave so tako še kako zaželene prebivalke morja. 

Veliki leščur pa je najbolj znana školjka na Jadranu, ki jo je bolezen povsem opustošila.  Gre torej za kritično ogroženo školjko. Kot smo že poročali, je v preteklosti velikega leščurja že ogrožalo človekovo delovanje, nabirali so ga namreč za prehrano ljudi in za pridobivanje "morske svile" iz posebnih vlaken, s katerimi se ta školjka pritrjuje v morsko dno – bisusa.  Poleg tega se je vrsta spopadala z degradacijo habitata, med drugim tudi zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste. A populacijo je čakal usodni udarec. Leta 2016 je v Španiji izbruhnila bolezen, ki je povzročila množično umiranje velikih leščurjev, ki se je žal razširila tudi v druge dele Sredozemskega morja.

Predlagajo okoljsko dajatev

Zato domačini v peticiji nasprotujejo legalizaciji črnih gradenj v zavarovanem obalnem pasu, postavitvi montažnih objektov za gostinsko dejavnost na pomorskem dobru in kmetijskih zemljiščih, ker je obala Krknjaša naravna plaža in ni infrastrukturno opremljena. Nasprotujemo pa tudi množičnemu turizmu. Za varovanje okolja in ohranjanje naravnih virov predlagajo uvedbo okoljske dajatve na plovila in potnike na njem ter omejitev števila plovil in obiskovalcev na tem območju.

Na Hrvaškem sicer v poletnih mesecih izredno razburja navtični turizem. Obiskovalci plaž in domačini se nenehno pritožujejo nad lastniki jadrnic in jaht, ki se privezujejo preblizu obale, na nedovoljenih zaščitenih mestih ali celo za drevesa.