Srbsko mesto Zaječar je pred dnevi prizadelo ogromno neurje, poškodovalo je številne stavbe in avtomobile. Iz naselja Kotlujevac pa poročajo o ganljivem trenutku, ko mama štorklja s svojim telesom zaščiti svoje mladiče pred debelo točo. V gnezdu je ta nepremično stala med točo, debelo kot jajce, in varovala svoj podmladek. Odnehala ni niti, ko je gnezdo povsem pobelilo, je razvidno iz posnetka, ki ga je objavil portal Glas Zaječara. Kot so nam še razkrili, gre za par, ki so ju poimenovali Vera in Ljubo. Mami pa so zaradi herojskega dejanja nadeli ime Mama Pogum. 

Teža gnezda lahko naraste čez 500 kilogramov

Bela štorklja je ena izmed bolj priljubljenih ptic pri nas. Ob pomanjkanju hrane lahko sicer vrže oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje, je zapisano na spletnih straneh Društva za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije. Kot jo opisujejo, je bela štorklja dobro poznana, velika, bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgimi rdečimi nogami in kljunom. Ob vrnitvi iz Afrike vsako leto skupaj s partnerjem dograjuje gnezdo, kar lahko povzroči, da teža starega gnezda naraste tudi čez 500 kilogramov. Njen gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane. Gnezdi na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Prehranjuje se pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami.

V Sloveniji lani rekordno leto za mladiče

Kot smo že poročali, so rezultati popisa belih štorkelj leta 2024 prinesli nove rekorde. Zabeležili so največ gnezdečih parov in poletelih mladičev bele štorklje doslej. Rekordi se nadaljujejo iz leta v leto, saj je bela štorklja vrsta, ki ji podnebne spremembe koristijo. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna, pojasnjujejo na DOPPS.

V zadnjih letih tako v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred 20 leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Po znanih podatkih je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležijo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. 

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Videti je, da so nekateri pari kar opustili selitev. Selitev štorkelj je energetsko zelo potratna in med njo so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim. Zelo poveden podatek o tem, kako nevarna je selitev, je, da 75 odstotkov mladih belih štorkelj umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Kot so pojasnili v DOPPS, gre torej za dobro novico, saj prezimovanje na gnezditvenem območju in skrajšanje selitvenih poti omogoča belim štorkljam boljše preživetje, kar se že odraža pri povečanju populacije bele štorklje. Razlog za veliko povečanje populacije je ravno opuščanje selitve in prilagoditev na alternativne vire hrane, razložijo.  V milih in povprečnih zimah imajo bele štorklje na voljo dovolj hrane tudi pozimi.