Časzazemljo.si
Ekologija

Drevesa kličejo na pomoč: eni od treh drevesnih vrst na svetu grozi izumrtje

Anja Kralj /05. 09. 2021 08.00

Drevesa kličejo na pomoč, odzvati se moramo zdaj. Prvo poročilo o svetovnem stanju dreves prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Med drugim razkriva, da v povprečju na svetovni ravni kar eni od treh vrst dreves grozi izumrtje. 142 vrst pa je doslej že izumrlo. Poročilo bo pripomoglo k okrepitvi naporov za ohranitev ogroženih drevesnih vrst na svetu, so prepričani botaniki.

Znanstveniki in raziskovalci pod okriljem Svetovne organizacije botaničnih vrtov, Botanic Gardens Conservation International, so preučili status skoraj 60.000 drevesnih vrst in odkrili, da je kar tretjina drevesnih vrst na svetu, to je 17.500 vrst, na robu izumrtja.

Gozdovi Madagaskarja
Gozdovi MadagaskarjaFOTO: Mailn Rivers

Kot izpostavljajo, to pomeni, da je v svetovnem merilu dvakrat več ogroženih drevesnih vrst kot sesalcev, ptic in dvoživk skupaj. Več kot 440 drevesnih vrst je tik pred izumrtjem, razkriva poročilo, kar pomeni, da je v naravi še manj kot 50 primerkov te vrste. Kot pojasnjujejo, so ogrožene vrste dreves posejane po vsem svetu.

To poročilo je klic dreves na pomoč, opozarja Paul Smith, generalni Sekretar Svetovne organizacije botaničnih vrtov: "Vsaka drevesna vrsta je pomembna – tako za milijone drugih vrst, ki so odvisne od njih, kot za preživetje za ljudi po vsem svetu."

Poročilo je rezultat dela pet let trajajoče raziskave, v okviru katere so želeli prepoznati glavne ovire in izzive za ohranjanje drevesnih vrst v prihodnosti. Med najbolj ogroženimi so tudi nam dobro poznana drevesa, kot so starodavne vrste magnolije, zelo ogrožene pa so še nekatere vrste hrastov in javorjev, so sporočili ob predstavitvi prvega poročila, ki razkriva stanje drevesnih vrst na svetu. 

Kot pojasnjuje Smith, lahko zdaj prvič določimo, katera drevesa potrebujejo našo pomoč, da lahko odločevalci ukrepajo in zaščitijo drevesne vrste pred izumrtjem.  

Ogrožena vrsta magnolije
Ogrožena vrsta magnolije FOTO: Antonio Vazquez

Med drugim so ugotovili, da imajo največji delež ogroženih dreves otoki, vključno s Sveto Heleno, kjer je ogroženih kar 69 odstotkov drevesnih vrst. Na Madagaskarju je ogroženih 59 odstotkov vrst, na Mauritiusu pa 57 odstotkov vrst.  Kmetijstvo, sečnja in živinoreja so poglavitne grožnje, podnebne spremembe in ekstremne vremenske razmere pa vse večja nevarnost za izumiranje drevesnih vrst, so ugotovili. 

Poročilo vseeno daje nekaj upanja, poudarjajo v Svetovni organizaciji botaničnih vrtov, saj pod vodstvom botanične skupnosti po vsem svetu naraščajo prizadevanja za ohranjanje drevesnih vrst. Poročilo razkriva, da je vsaj 64 odstotkov vseh drevesnih vrst mogoče najti na vsaj enem zaščitenem območju, približno 30 odstotkov pa v botaničnih vrtovih ali zbirkah semen, vendar smo na točki, ko so nujni nadaljnji ukrepi.

Popis ogroženih dreves in zagotavljanje njihove zaščite je najučinkovitejši način za preprečevanje izumrtja in obnovo ogroženih vrst, zagotavljajo botaniki. Jon Paul Rodriguez iz IUCN, Svetovne zveze za varstvo  narave, izpostavlja, da so drevesa ključnega pomena za našo prihodnost: "Znanje o tem, katere drevesne vrste so ogrožene, je prvi korak k njihovi ohranitvi. Kljub zaskrbljujočim podatkom se veselimo prihodnjih Poročil o stanju dreves, kjer upam, da bomo brali o rasti drevesnih vrst in zmanjšanju ogroženih vrst, saj bomo zdaj vse napore vložili v ohranitev ogroženih vrst."

Podnebne spremembe vedno močnejša grožnja

V poročilu so razkrili eno najobsežnejših analiz groženj za obstoj drevesnih vrst. Ena od njih je zagotovo vedno večja deforestacija zaradi nelegalne sečnje. Kar eno od petih drevesnih vrst ljudje izkoriščajo za hrano, gorivo, les, zdravila itd. Kljub svoji neprecenljivi vrednosti se številne vrste zaradi neustreznega človeškega ravnanja in upravljanja soočajo z grožnjo izumrtja. Številne drevesne vrste so zaradi kmetijskih dejavnosti, kot sta paša in živinoreja, izgubile habitat. Kot ugotavljajo raziskovalci, eni od treh vrst dreves, ki jih ljudje trenutno uporabljajo za pridelavo lesa, grozi izumrtje. 

Vedno večja grožnja drevesnim vrstam po svetu postajajo tudi podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki. Ker se temperatura in s tem vremenski vzorci na nekem območju spreminjajo, se veliko dreves sooča z grožnjo izgube primernega habitata. To še posebej vpliva na vrste v tropskih habitatih, pri čemer so posebno ogrožene drevesne vrste Cloud Forest v Srednji Ameriki. 

Ena izmed ogroženih drevesnih vrst: Quercus brandegeei (vrsta hrasta v Mehiki)
Ena izmed ogroženih drevesnih vrst: Quercus brandegeei (vrsta hrasta v Mehiki)FOTO: Silvia Alvarez Clare The Morton Arboretum

Vsaj 180 drevesnih vrst je neposredno ogroženih zaradi dviga morske gladine in ekstremnih vremenskih pojavov. Najbolj ogrožene so tako otoške drevesne vrste, recimo starodavne vrste magnolij na Karibih. Večja verjetnost požarov še posebej ogroža drevesa na Madagaskarju, še posebej ogrožene so tudi številne drevesne vrste v Avstraliji in južni Ameriki, naštevajo v poročilu. 

V poročilu so podrobneje analizirali, kje je treba najhitreje ukrepati, da se zaščiti ogrožene vrste. V Evropi je v naravi ogroženih kar 58 odstotkov endemitov. Brazilija ima največje število drevesnih vrst (8874), zato pa tam najdemo tudi največ ogroženih drevesnih vrst (1788). A kot izpostavljajo, so, proporcionalno gledano, najbolj ogrožena drevesa na odmaknjenih otokih. To je zaskrbljujoče predvsem zato, ker večina teh vrst dreves ne uspeva nikjer drugje. Med šestimi državami, ki imajo biodiverzitetno najbolj bogate gozdove, so ti najbolj ogroženi v Maleziji in Indoneziji, kjer izumrtje grozi 23 in 24 odstotkom drevesnih vrst, sledi Brazilija, kjer izumrtje grozi 20 odstotkom drevesnih vrst. 

Sara Oldfield iz organizacije Global Tree ob tej priložnosti poudarja, da so drevesa ključnega pomena za našo prihodnost in za zdrav svet, v katerem želimo živeti. Vsaka drevesna vrsta ima namreč unikatno vlogo v ekosistemu. Gerard T. Donnelly, predsednik in direktor Arboretuma Morton v ZDA, je sklenil: "To poročilo jasno kaže, da so drevesa v nevarnosti. A poročilo, ki je plod dolgoletnega dela, bo pomagalo okrepiti prizadevanja za ohranitev dragocenih vrst in preprečiti njihovo izumrtje."

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
borec91 05. 09. 2021 14.06
narava je ogrozena a nasi eu diktatorji namesto da bi kaj ukrenili znajo samo takse pobirat zraven pa po celi eu ustvarjat kolone stojecega pleha ki ispusca nepotrebne izpuhe v nebo pot ptetvezo nekega zaustavljanja virusa ki pa navkjub vsej diktaturi se se naprej siri
451253 05. 09. 2021 12.25
-1
razsekat pa zakurt
Uporabnik2068339 05. 09. 2021 12.20
Odrežeš prvojetno vejo, jo daš v vodo, da zažene korenine in posadiš. Če gledaš pač sledi izomrtje! Aja skdad je potrebno najprej ustanoviti.
HavenProtocol 05. 09. 2021 12.17
+1
99.9% vse zive biomase je ze izumrlo preden se je pojavil clovek
obi1377 05. 09. 2021 12.01
+1
Naslov pa tak, kot da imamo na svetu samo 3 drevesne vrste. Tu na forumu pričakujem polpismene komentatorje, ampak od novinarjev bi pa pričakoval malo več.
TistoPravo 05. 09. 2021 11.36
+0
Gozd je ogrožen, kot smo ogroženi mi. Če ne no dežja, ne bo vode...in če ne bo vode, bo reset v naravi tak kot treba. Človek tega ni sposoben nardit, ker je življenje posameznika prefeč minljivo da bi bil slosoben razmišljati iskreno za zanamce!
lojze3 05. 09. 2021 10.38
+3
Jejte avokado da bojo sekali pragozd za nasade avokada in pobijali gorile
ochi 05. 09. 2021 10.05
+0
koliko rastlinskih in živalskih vrst je do sedaj že izumrlo? a ni to osnovno načelo evolucije?
medusa 05. 09. 2021 09.50
+1
Najlažje je sekat! Še lažje je zasaditi nove mladike!!! Dajmo ! Vsak vsaj eno in bo kmalu vse ok! AKCIJA!
Beopen 05. 09. 2021 09.15
+4
Glede na to, da je kapital žal pomembnejši od zdravega razuma, se tega ne da ustaviti in bo pač izumrlo. Tudi človeški "napredek", ki se vse bolj oddaljuje od narave, pomeni pot k njegovemu izumrtju. Pač realnost in nič drugega.
graf 05. 09. 2021 09.22
+6
star indijanski poglavar je rekel belcem takrat ko so jim odvzeli zadnji kos zemlje : ko boste posekali zadnje drevo in ujeli zadnjo ribo ...takrat šele boste ugotovili da denarja ne morete jesti !
LeeLoo7 05. 09. 2021 08.55
+4
Rešitev je, da še več gozdnih površin podarite cerkvi, ki bo z lesom lepo trgovala. In še več priklopnikov bo na naših cestah delalo smrad in odvažalo naše čudovite smreke v Avstrijo.
ANTIJANSIST 05. 09. 2021 08.37
+1
No se ene par tesel si nabavite na batarije pa bo se kak drevo sel.
medusa 05. 09. 2021 09.51
Ja tam kjer nafto črpajo je pa vse zeleno ...!?!
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073