Kot pojasnjuje Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, spletno nakupovanje predstavlja 20- do 30-odstotni delež nakupov v Evropi. Približno takšen delež je tudi tovornega letalstva med vsemi leti. Tovorno letalstvo je prispevalo kar 250 milijonov ton emisij CO2, kar je primerljivo z emisijami približno 54 milijonov avtomobilov, ki prevozijo približno 15.000 kilometrov na leto, ponazori. Vendar so emisije zaradi prevozov le del zgodbe – vse, kar potuje do naših domov in v naša skladišča, je moral nekdo proizvesti in za to porabiti naravne vire in energijo, poudarja.  

Prisilno delo in veliko emisij 

V porastu je cenena ponudba spletnih trgovin, prek katere nas bombardirajo s poceni izdelki vprašljive kakovosti. Sheinu se je zdaj agresivno pridružil še Temu. Kitajski spletni trgovini Temu in Shein tako vsak dan pošljeta za 88 tovornih letal Boeing 777 blaga: "To je veliko blaga. K temu pa lahko prištejemo še vse blago, ki potuje preko morja. Izdelki, ki jih ponujajo, ne nosijo certifikatov, ki bi zagotavljali sledljivost in kakovost ter vsaj približno etične načine proizvodnje," opozarja Kavka Gobbo. 

"Cena izdelkov, ki je resnično nizka, ne more pokriti vseh stroškov proizvodnje in pridelave, kar pomeni, da je velika verjetnost, da je izdelek izdelal izkoriščani delavec, zašila zasužnjena šivilja in sestavil otrok, ki ne more hoditi v šolo. Poleg tega ni verjetno, da bi bile surovine pridobljene na okolju prijazen način," izpostavlja. 

Poročila namreč kažejo na obstoj prisilnega dela pri obeh. Na primer bombaž, ki ga uporablja Shein, prihaja tudi iz regije Šindžiang, ki je znana po državno organiziranem prisilnem delu in izkoriščanju manjšine Ujgurov. Pri obeh pa delavci v tovarnah delajo tudi po 75 ur tedensko, spomni.  Poleg tega sta oba ponudnika med večjimi igralci, ko govorimo o hitri modi, ki je problematična tako z vidika pridobivanja surovin, proizvodnje in emisij kot odpadkov. Ne smemo pa pozabiti na to, da je velik del oblačil hitre mode vprašljive kakovosti in pogosto obremenjen s kemikalijami, ki so tudi v EU prepovedane, vendar vse prepogosto pristanejo na naši koži, dodaja. 

Tveganja  nakupovanja preko kitajskih spletnih trgovin 

Na tveganja pri nakupovanju preko Temuja opozarja tudi ZPS. Nakupovanje prek kitajske spletne tržnice Temu, ki je osvojila potrošnike z izjemno nizkimi cenami in velikimi popusti, s stališča evropskega potrošnika prinaša tveganja in pomisleke glede zaščite potrošniških pravic, varnosti izdelkov in zakonitosti njenih poslovnih praks, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije, je poročala STA. 

Temu s slogani in privlačnimi igrami za pridobitev popustov vabi potrošnike, da na platformi preživijo čim več časa, pri tem pa uporablja t. i. temne vzorce, ki spadajo med nepoštene in zavajajoče poslovne prakse. Med temi so npr. odštevalnik časa ter napisa "Skoraj razprodano" ali "Zadnji kos!", če je izdelek predolgo v nakupovalni košarici. Tudi prirejanje "naključnih" nagradnih iger, ko potrošnik zavrti kolo sreče in za nagrado prejme brezplačen vrednostni bon, pri ljudeh povzroči strah pred izgubo nagrade ali obžalovanje, da te ne bi izkoristili, so danes sporočili iz ZPS.

Danska potrošniška organizacija Forbrugerradet Taenk je avgusta letos objavila teste različnih izdelkov, med njimi izdelkov za otroke (igrače in nosilke za dojenčke), elektronike (adapterji, nadzorne kamere) in kozmetike. "Rezultati so skrb vzbujajoči, kar 79 odstotkov izdelkov ni ustrezalo pravilom EU o varnosti proizvodov," opozarja ZPS.

Temu ni neposreden trgovec, ampak omogoča tretjim osebam, da prodajajo izdelke na njegovi platformi. Hitra poizvedba na platformi pokaže, da kupujete pri podjetjih, ki so večinoma na Kitajskem, pri čemer pa je velikokrat težko vzpostaviti stik z njimi, če gre kaj narobe, pravijo v zvezi potrošnikov.

Dodajajo, da je ena izmed največjih skrbi, kako Temu obdeluje osebne podatke uporabnikov. Njegova politika zasebnosti namreč navaja, da se podatki uporabnikov lahko obsežno delijo tako z matično kot tudi s partnerskimi družbami, opozarjajo v ZPS.

Zakaj so ti izdelki tako poceni? 

Kot opozarja Živa Kavka Gobbo, pri nakupovanju preko takšnih spletnih strani spregledamo dejstvo, da je koža naš največji organ, na katerega polagamo številke škodljive kemikalije, ki se nahajajo v (pre)poceni oblačilih. ZPS je v testih spodnjega perila ugotovila prisotnost škodljivih kemikalij v kar tretjini izdelkov. Spregledamo tudi dejstvo, ki je znano: da zavržemo preveč oblačil – v Sloveniji v povprečju kar 12,3 kg letno na osebo. Poskusite narediti 12,3 kg oblačil v kup (brez goljufanja in težkih plaščev). Vse to konča na odlagališčih in sežigalnicah. Iz druge roke še vedno kupimo izjemno malo oblačil – manj kot 1 %. Čeprav smo v veliki meri prepričani, da večino oblek oddamo naprej – kam že, se sprašuje.  "Spregledamo dejstvo, da velik del izdelkov, ki ne nosijo certifikatov, niso transparentni in imajo zelo nizko ceno, povzroča krčenje gozdov, povzroča porast monokulturne pridelave, velike količine izpustov toplogrednih plinov, uničuje lokalna okolja in vodne vire in še bi lahko naštevala – poleg tega, da tako nizke cene povzročajo izkoriščanje ljudi, ki proizvajajo te izdelke, kljub vsemu pa se za korporacije to še vedno izplača, saj so dobički visoki – moramo pa se vprašati, na račun koga?  Predvsem pa spregledamo dejstvo, da smo potrošniška družba, ki troši preveč. Več, kot so zmogljivosti planeta," sklene.