Če se nam dagnje na buzaru zdijo nepogrešljiv del poletja, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnosti. Kot opozarjajo na hrvaškem inštitutu za oceanografijo in ribištvo, smo v zadnjih letih priča vse pogostejšim množičnim poginom školjk v Jadranu in širšem Sredozemlju, kar je zelo zaskrbljujoč trend: "Če natančno pogledate vzdolž obale, boste opazili, da so številni nekoč bogati habitati školjk zdaj močno izčrpani."

 Med rednim vzorčenjem, ki so ga izvedli prejšnji teden v okviru projekta #BivalveSPEECH, je bila v površinski plasti morja na gojiščih školjk v Novigradskem morju zabeležena temperatura 24,7 stopinj Celzija. Kot poudarjajo, dejstvo, da je bila tako visoka temperatura dosežena že v začetku junija, sproža vprašanja o razmerah, ki prihajajo v preostalem delu poletja.

Prejšnje raziskave, ki so bile izvedene na ustju reke Krke in v Malostonskem zalivu, so pokazale, da školjke na teh območjih ne rastejo v najtoplejših mesecih v letu. Eden od možnih odgovorov na visoke temperature bi lahko bil spuščanje mrež za gojenje školjk v globlje, hladnejše plasti morja poleti, kot je to že praksa v južnih delih Sredozemlja, kjer je gojenje školjk v plitvi vodi skoraj nemogoče. Vse to pa bo verjetno otežilo in podražilo proizvodnjo, kar bo vplivalo na razpoložljivost školjk in njihovo ceno, ocenjujejo.

O tem, da podnebne spremembe vedno bolj ogrožajo naša morja, smo že večkrat pisali. Visoke temperature bodo najprej prizadele školjke, ki filtrirajo morsko vodo, zato je njihov metabolizem močno odvisen od temperature, potem sledijo spužve in korale. Ribe na spremembe temperature niso tako občutljive, posledice segrevanja temperature morja je za 24sata.hr pojasnila oceanografinja Jelena Kurtović Mrčelić.

Vse pogosteje pa v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Še ena izmed nevarnosti, ki pretijo morjem po svetu je zakisljevanje. Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, je opozorila dr. Nina Bednaršek.

Kot smo že pisali, so (tudi) zaradi posledic podnebnih sprememb Jadransko morje že dosegle nekatere vrste, ki ponekod povzročajo velike težave. Najbolj zloglasna vrsta, ki povzroča velike težave in zdaj prihaja v Sredozemlje, je riba plamenka. Prišla je prek Sueškega prekopa, je strupena in povzroča škodo. Plamenke bi lahko povzročile precejšnjo škodo zato, ker se hranijo z domorodnimi organizmi na dnu, so torej kompetitorji domačim plenilcem. Plamenke v slovenskem morju sicer še ni, vendar so jo v teh dneh že našli v južnem Jadranu, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB.