UNESCO je pred kratkim razglasil prvi 5-državni biosferni rezervat na svetu, ki se razteza čez Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Območje, veliko 930.000 hektarjev, ki zajema 700 kilometrov rečnega toka Mure, Drave in Donave, je uradno postalo največje zaščiteno rečno območje v Evropi. 

"Od Mure, Drave in Donave niso odvisne samo številne živalske in rastlinske vrste, temveč tudi nekaj manj kot milijon ljudi, katerih življenje so oblikovale reke," opozarja Nevenka Lukić Rojšek iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) Adria. 

To so namreč neokrnjena poplavna območja, ki naselja varujejo pred poplavami, reke nam zagotavljajo pitno vodo in rodovitno zemljo, blažijo posledice podnebne krize, prav tako pa so tudi območja rekreacije in navdiha ter so lahko gonilna sila trajnostnega razvoja, našteva številne pomembne vidike, ki pričajo o tem, da gre za neprecenljivo območje. 

Največja grožnja območju pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjuje Lukić Rojškova. 

Celotno biosferno območje Mura-Drava-Donava oziroma "Evropska Amazonka" predstavlja največje varovano območje v Evropi in obsega 700 kilometrov rek s skupno površino skoraj milijon hektarjev. 

V Sloveniji leži malo več kot 3 % biosfernega območja, ki obsega 28.652 hektarjev ter pokriva območja reke Mure, njene obrečne habitate in gozdove, tudi največji poplavni gozd v Sloveniji. Celotno poplavno območje reke Mure je sicer opredeljeno kot območje številnih naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena. Na mednarodni ravni ima reka Mura s svojo poplavno ravnico status evropsko pomembnega varstvenega območja – območja Natura 2000, je spomnila sogovornica. 

Zaščitili domove številnih živali 

Tej edinstveni rečni pokrajini je kljub številnim spremembam, ki jih je povzročila človeška dejavnost, uspelo ohraniti neverjetno biotsko raznovrstnost in ponaša se s številnimi redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečni otoki, prodnate in peščene obale, zaledja in mrtvice. 

"Gre za posebne tipe zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna človekova prisotnost je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja," je pomen območja razložila Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. 

Prav to območje je denimo dom največje populacije orlov belorepcev v Evropi, gnezdišče številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male beloglave čigre in črne štorklje, ter bivališče bobrov, vider in rib, kot je jeseter. Pri nas mala čigra ne gnezdi več na bregovih Mure, temveč globlje v notranjosti. Na območju reke Mure gnezdi 8–11 parov črnih štorkelj. Vidro srečamo ob vsej Muri in v njenem bogatem obrečnem prostoru. V širšem pasu ob reki Muri živi več kot 50 vrst kačjih pastirjev, našteva Lukić Rojškova. 

Zakaj je razglasitev pomembna za Slovenijo? 

Biosferno območje je za državo prepoznavna blagovna znamka, ki vključuje meddržavno sodelovanje, povezovanje in prepoznavnost na svetovni ravni. Poleg tega razglasitev Unesca odpira vrata novim projektom in prepoznavnosti, ocenjuje Nevenka Lukić Rojšek. 

Prav tako prispeva razglasitev biosfernega območja Mura-Drava-Donava k implementaciji strategije EU za biotsko raznovrstnost, katere cilj je do leta 2030 sprostiti 25.000 km rek in zaščititi 30 odstotkov kopenskega območja EU. Vrednost varovanja tega območja je prepoznala tudi Evropska unija, ki je s svojimi programi podpore sofinancirala projekte v vrednosti več kot 20 milijonov evrov kot prispevek k varstvu narave in razvoju tega območja.

"Razglasitev je pomemben uspeh pri zaščiti naravne in kulturne dediščine v naši regiji. Biosferno območje je namreč območje ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki je namenjeno ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva. Prav to je bistvo našega dela," izpostavlja naša sogovornica. 

Razglasitev biosfernega območja Mura-Drava-Donava vidijo kot zgodovinsko odločitev, saj so nanjo nestrpno čakali več kot dve desetletji: "Za nas je močan dokaz skupne zelene vizije, ki nadgrajuje in krepi tako regionalno sodelovanje kot enotnost v Evropi. Da pa ne bi bila Evropska Amazonka samo še en park, ki obstaja le 'na papirju', bo po več kot dveh desetletjih prizadevanja za njeno ustanovitev še naprej ostala v središču našega dela," zagotavljajo v WWF. 

Dolga pot do zgodovinske odločitve

Zaradi velikega naravnega bogastva in številnih ogroženih in zaščitenih vrst, prisotnih na tem območju, so se pobudi skozi leta pridružili številni deležniki z vseh področij: naravovarstveniki, sektorji vodnega gospodarstva, lokalne in regionalne oblasti, znanstvene ustanove, lokalne skupnosti in drugi, opisuje Lukić Rojškova. 

Postopek vzpostavitve 5-državnega Unescovega biosfernega območja Mura-Drava-Donava se je uradno začel leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega območja. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zavarovali svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo varovano območje. 

Kaj bo zaradi vzpostavitve biosfernega območja drugače? 

Biosferno območje kot kategorija varovanja ne prinaša novih ukrepov, a je pomembno poudariti, da zajema 13 varovanih območij, ki poudarjajo ekološko pomembnost rek, vključuje svetovno znani naravni park Kopački rit, regionalni park Mura-Drava na Hrvaškem, posebni rezervat narave Gornje Podunavlje v Srbiji, nacionalni park Donava-Drava na Madžarskem ter območja Nature v Sloveniji in Avstriji: "Gre za območja s posebno kategorijo zaščite, na katerih določene aktivnosti, npr. gradnja, niso dopuščene. Upravljanje območja je v celoti v pristojnosti države, v kateri leži. Razglasitev biosfernega območja zato ne pomeni novih predpisov in varstvenih režimov, kajti gre za območje, ki že ima priznan status z nacionalno zakonodajo in je kot del območja Natura 2000 zavarovano tudi z evropsko zakonodajo."

 Država, v kateri leži biosferno območje, je tako odgovorna za uspešno izvajanje vseh elementov biosfernega območja v celoti. Dolžnost odločevalcev je, da investirajo v varstvo narave s poudarkom na njeni obnovi, spodbujanje znanstvenih raziskav, izobraževanja in trajnostne gospodarske prakse, pojasnjuje. 

Zakaj torej sploh razglasitev takšnega območja? 

Namen in ideja čezmejnega bioosfernega območja je ohranjati zdrave ekosisteme in njihovo biotsko raznovrstnost, ki temelji na spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva, pojasnjuje Lukić Rojškova. 

Koncept biosfernega območja opredeljuje približno 300.000 hektarjev osrednje in obrobne cone ter dodatnih 700.000 hektarjev prehodne cone. Osrednja cona je zakonsko varovana in je sestavljena iz obstoječe mreže zavarovanih območij kot ekološke osnove rezervata. Zajema predvsem območja rek in poplavnih ravnic, ki večinoma ležijo med poplavno zaščitenimi nasipi, pojasnjuje sogovornica. 

Cilji in ukrepi v osrednji coni so večinoma osredotočeni na ohranjanje naravnih habitatov, vrst in procesov ter na obnovo uničenih delov. Robna cona se razteza vzdolž rek in je nekoliko oddaljena od strug. Zanjo je značilen mozaik kultivirane zemlje in podeželskega prostora, ki prav tako vključuje manj ločene dele mrtvic, ribnikov in majhnih mokrišč. 

Tu je prisotno ekstenzivno kmetijstvo, kot so paša goveda, zbiranje sena, ekološka pridelava, prodaja lokalnih proizvodov in ekoturizem. Zunanje prehodno območje zagotavlja regionalno gospodarsko in znanstveno podporo prehodnemu območju. Večina mest in univerz stoji na tem območju.

Kako naprej? 

In kako bo potekalo delo po razglasitvi? Kot pojasnjuje Lukić Rojškova, bo prvi korak po razglasitvi ustanovitev upravnega organa, v katerem bodo enakopravno zastopani predstavniki vseh petih držav: "Pričakujemo, da se bodo v to vključili tudi drugi deležniki, ki so sodelovali pri pripravi in prijavi nominacije – lokalno prebivalstvo, javne ustanove za varstvo narave, nevladne organizacije s področja varstva narave ipd. Trudili se bomo, da se bo sodelovanje, ki se je uspešno gradilo zadnjih 20 let, nadaljevalo. Upamo, da bomo skupaj izbrali edinstven model upravljanja, ki spodbuja inovacije, investicije in varstvo narave z njeno obnovo."

"Čeprav smo z razglasitvijo storili zelo velik korak za ohranitev rek Mure, Drave in Donave za vse prihodnje rodove, nas čaka še veliko dela. Da ne bi imeli še enega 'papirnatega parka', potrebujemo večjo zavezanost odločevalcev, pa tudi poslovnežev pri spodbujanju trajnostnega razvoja Evropske Amazonke," poudarja. 

In kakšni bodo izzivi te razglasitve? Kot izpostavlja Lukić Rojškova, bodo največji izzivi predvsem ohraniti in ojačati dobro meddržavno sodelovanje ter ohraniti resnično živo biosferno območje, na katerem se obnavlja narava, spodbujajo inovacije in na katerem so lokalne skupnosti gonilna sila trajnostnih sprememb.