V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo letnih obiskovalcev Antarktike manj kot 8000. Lani pa jih je to belo celino obiskalo že več kot 124.000, kažejo podatki nove študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability. Nekoč neokrjena divjina na Zemlji, se danes sooča z vedno večjim človeškim pritiskom. Raziskava, o kateri poroča Euronews, opozarja da vzpon turizma in tudi širjenje raziskovalnih baz onesnažujeta južno celino, pospešujeta taljenje snega in ogrožata krhke ekosisteme, ki so že tako ogroženi zaradi podnebnih sprememb.

Turizem na Antarktiki je v zadnjih letih doživel pravi razcvet, ta oddaljena celina tako danes privablja rekordno število turistov. Velika večina turistov, ki potuje z Mednarodnim združenjem organizatorjev potovanj na Antarktiki (IAATO), v beli raj prispe z ladjo za križarjenje. Samo odstotek turistov pa celino doseže z letalom.

Raziskovalci iz Čila, Nemčije in Nizozemske so štiri leta prepotovali 2000 kilometrov čez Antarktiko, da bi izmerili onesnaženost. Ugotovili so, da so na območjih, kjer so ljudje aktivno prisotni, koncentracije strupenih kovin, kot so nikelj, baker in svinec, zdaj desetkrat višje kot pred štirimi desetletji.

Vedno večja človeška prisotnost na Antarktiki vzbuja zaskrbljenost zaradi onesnaževal, ki nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv. Glavni viri so ladje, letala, vozila in infrastruktura, so v raziskavi izpostavili avtorji.

Ladje, ki prevažajo turiste, poganjajo fosilna goriva, ki so vir drobnih delcev, ki vsebujejo snovi, kot so nikelj, baker, cink in svinec. "Sneg se na Antarktiki topi hitreje zaradi prisotnosti onesnažujočih delcev na območjih, ki jih obiskujejo turisti," je za AFP povedal soavtor študije Raul Cordero. "En sam turist lahko prispeva k pospešitvi taljenja približno 100 ton snega,"  pa je opozoril znanstvenik z Univerze v Groningenu na Nizozemskem. Prisotnost težkih kovin se je povečala tudi zaradi znanstvenih odprav. Raziskovalni projekti, ki trajajo dlje časa, imajo lahko namreč do 10-krat večji vpliv kot en sam turist, je še dejal Cordero.

Človeška prisotnost v tem krhkem ekosistemu prinaša številna tveganja, smo že poročali. Naravovarstveniki opozarjajo, da povečanje turizma že vpliva na Antarktiko. Raziskovalci z Univerze Santiago de Chile so ugotovili, da se bela zamrznjena pokrajina celine spreminja v črno, piše Euronews. Sneg okoli turističnih pristanišč in raziskovalnih postaj je namreč vsako leto temnejši. Znanstveniki pa so potrdili, da to anomalijo povzroča črni ogljik, ki ga proizvajajo ladje, helikopterji, letala, tovornjaki in dizelski generatorji, ki z ljudmi prispejo na Antarktiko. Temnejši sneg pomeni, da se sneg hitreje tali, pri čemer raziskovalci ocenjujejo celo, da vsak obiskovalec povzroči izgubo približno 83 ton snega na Antarktiki. Raziskovalci s seboj pripeljejo več vozil, zato imajo nedvomno večji vpliv, vendar tudi turisti težavo še povečujejo, svarijo znanstveniki.

Težavo predstavljajo tudi emisije ogljika z ladij za križarjenje. Povprečno turistično potovanje na Antarktiko povzroči 5,44 tone emisij CO2 na potnika ali 0,49 tone na potnika na dan. Vse to prispeva h globalnemu segrevanju, ki povzroča naraščajoče temperature na celini, še opozarjajo. Letos so tako na Antarktiki zabeležili vročinski val, ko so temperature dosegale kar 10 stopinj Celzija nad povprečjem, še spomni Euronews.

Obstaja pa tudi tveganje, da turisti s seboj na oblačilih in s prtljago prinesejo tujerodne vrste, turistične skupine pa ob obiskih motijo divje živali. Ti ekosistemi, ki so že tako ogroženi zaradi podnebnih sprememb, se zdaj upogibajo še pod pritiskom naraščajočega turizma.

Nevarnost pa še do pred nekaj časa izolirani celini predstavljajo tudi virusi in bolezni. Kot smo poročali, je ptičja gripa, kot so se bali znanstveniki, konec leta 2023 dosegla tudi Antarktiko. Strokovnjaki so opozorili, da bi lahko, če virus doseže in se razširi med populacije pingvinov, to pomenilo eno izmed največjih okoljskih katastrof.