Avstralija je sprejela zgodovinsko odločitev in preprečila odprtje rudnika premoga manj kot deset kilometrov od kritično ogroženega velikega koralnega grebena, poroča Reuters. Kot je ob tem povedala avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek, bi bili okoljski vplivi takšnega projekta preprosto preveliki za morski ekosistem in okolico. Veliki koralni greben namreč velja za enega največjih naravnih bogastev na svetu.

Milijarder Cliv Palmer pa je s svojo družbo Central Queensland Coal načrtoval odprtje rudnika približno deset kilometrov stran od tega morskega bisera. Avstralska vlada je sporočila, da bi takšen projekt preveč ogrozil ekosistem, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. 

Veliki koralni greben se sicer že dlje časa sooča z ogrevanjem oceanov, zakisljevanjem in ekstremnimi vremenskimi razmerami. To ogroža njegov obstoj. Od leta 1995 je zaradi podnebnih sprememb izgubil polovico koral, njegov status pa je zdaj naveden kot "kritičen". To je najbolj 'rdeč' status v klasifikacijskem sistemu Unesca. To pomeni, da koralni greben za svoje preživetje potrebuje takojšnje in zahtevne ukrepe, ki bi ga ohranili pri življenju. 

"Rudnik premoga bi ležal manj kot 10 kilometrov od Velikega koralnega grebena in nevarnost onesnaženja in nepopravljive škode na grebenu je še kako resnična in zaskrbljujoča." Pliberškova je povedala, da so  v desetih delovnih dneh prejeli preko 9000 javnih pripomb in komentarjev na ta projekt, večino takšnih, ki so bili polni pomislekov o dopustnosti takšnega projekta. 

"To je odlična odločitev Tanye Plibersek in prvič, da je zvezni okoljski minister zavrnil premogovnik v skladu z avstralsko okoljsko zakonodajo," je po poročanju STA komentirala okoljevarstvenica pri Avstralski fundaciji za ohranjanje narave Jaclyn McCosker. Spomnila je, da bi v njem vsako leto izkopali do 18 milijonov ton premoga, katerega kurjenje doma in v tujini bi povzročilo poplave, suše in morske vročinske valove, ki belijo koralne grebene.

Ogrožen obstoj velikega koralnega grebena

Največji koralni greben na svetu je sicer po mnenju strokovnjakov že vrsto let mogoče rešiti le še z odločnim spopadom s podnebnimi spremembami. Beljenje koral pred vzhodno obalo Avstralije je v zadnjih letih polnilo časopisne stolpce po vsem svetu. Kot eden od možnih vzrokov za ta pojav velja dejstvo, da so temperature vode danes za do štiri stopinje Celzija višje kot pred časom.

Segrevanje oceanov povzroča beljenje koral, kar povzroči, da so korale bolj ranljive za bolezni in so tako na poti do propada. Korale so živi organizmi, ki živijo v sožitju z algami. Od alg dobivajo potrebna hranila in kisik, a ko pri višjih temperaturah alge postanejo strupene, jih korale zavrnejo in izgubijo svojo barvo. Poleg tega pa postanejo tudi bolj občutljive za razne bolezni in na koncu tudi odmrejo.

Koralni grebeni so ključni ponori ogljika, ki se borijo proti naraščajočim temperaturam. Če koralni grebeni propadejo, pa se ta ogljik sprosti nazaj v ozračje, kjer ponovno prispeva k segrevanju planeta. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.