Fotografije prikazujejo morje ptic, ki sedijo vzdolž električnih kablov in na stebrih. Na tisoče zelenih, rumenih in rdečih papig je dobesedno napadlo argentinsko mesto Hilario Ascasubi, poroča Guardian. "Grizejo in poškodujejo kable. Voda nato zaide v žice in pride do izpada elektrike. Povsod so iztrebki ter oglušujoče cviljenje. Te papige nam povzročajo dnevne stroške in težave," pripoveduje prebivalec mesta Ramon Alvarez. Prebivalci so že poskušali z različnimi metodami, da bi jih prestrašili, kot so hrup in laserske luči, vendar se ptice niso dale odgnati. 

Ptice nov dom poiskale zaradi krčenja gozdov 

Zaradi krčenja gozdov v okoliških hribih so ptice poiskale novo bivališče, pojasnjujejo biologi. In papige zdaj grizejo električne kable v mestu, povzročajo izpade elektrike in s svojim nenehnim cviljenjem in iztrebki povzročajo sive lase prebivalcem mesta. Kot je za Guardian poudarila biologinja Daiana Lera, zaradi vedno obsežnejšega krčenja gozdov izginjajo njihova domovanja, zato se živali vedno bolj približujejo velikim mestom, kjer najdejo hrano, zatočišče in vodo. 

Papige so v mesto začele prihajati v zadnjih nekaj letih, saj na jesen in zimo iščejo zatočišče v mestu. Kot pripovedujejo domačini, je obisk tako množičen, da je včasih deset papig na domačina. Poleti ptice zapustijo mesto, saj se začenja gnezditvena sezona in preselijo se proti jugu. Kot je poudarila Lerova, je nujno začeti obnavljati naravno okolje, dotlej pa razmisliti o strategijah, ki bodo omogočile čim bolj harmonično sobivanje živali in ljudi v mestih.  

Lani izgubljenih 3,7 milijona hektarjev tropskega pragozda  

Lani je bilo predvsem zaradi izsekavanja izgubljenih 3,7 milijona hektarjev tropskega pragozda. To je skoraj površina Švice, kaže poročilo organizacije World Resources Institute. Izguba je bila ob izboljšanju v Braziliji za devet odstotkov manjša kot v 2022, a ostaja visoka, je poročala STA. 

Raziskovalci iz omenjene neprofitne nevladne organizacije so poročilo pripravili na podlagi podatkov strokovnjakov Univerze v Marylandu, pri čemer so se zaradi njihovega posebnega pomena za svetovno podnebje in zaloge kisika osredotočili predvsem na tropske deževne gozdove.

Lanska izguba 3,7 milijona hektarjev tropskega pragozda pomeni, da je bilo vsako minuto izgubljenega za 10 nogometnih igrišč teh gozdnih površin. Poleg izsekavanja za pridobivanje kmetijskih površin in gozdarsko dejavnost so bili med razlogi za izgube tudi požari, ki so pogosto podtaknjeni.

V Braziliji, kjer se nahaja večina amazonskega tropskega pragozda, največjega območja deževnega gozda na svetu, je po menjavi na oblasti prišlo do 36-odstotnega zmanjšanja izgubljenih površin, temu pa se je pridružilo še 49-odstotno zmanjšanje v Kolumbiji, kjer je na izboljšanje prav tako vsaj delno vplivala sprememba vladajoče politike.

A kljub temu izgube tropskega deževnega gozda ostajajo "trmasto visoke", opozarjajo avtorji poročila. Lanska skupna izguba je bila sicer za devet odstotkov manjša kot v 2022, a istočasno približno enaka kot v letih 2019 in 2021. Zaradi izgube tropskega pragozda v 2023 je nastalo za 2,4 milijarde ton dodatnih emisij ogljikovega dioksida, kar pomeni skoraj polovico letnih izpustov ZDA, so opozorili v poročilu.

Izboljšanje v Braziliji in Kolumbiji je izničevalo močno poslabšanje razmer v Boliviji, Laosu in Nikaragvi, predvsem zaradi požarov in pridobivanja kmetijskih površin na račun gozda.