"Naše sobivanje z morjem je v nevarnosti. Plaža izginja vedno hitreje in nič ne kaže, da se bo proces ustavil. To je zaskrbljujoče," za AP potoži Ana Garcia, ki poletja s svojo hčerko vsako leto preživlja na barcelonski plaži. In ni edina. Prebivalci Barcelone se sprašujejo, kako dolgo bodo še lahko uživali na plažah, preden jih pogoltne morje. Kot pojasnjujejo znanstveniki, sta krivca dvig morske gladine in vedno močnejša neurja, ki so posledica podnebnih sprememb. A to območje je še bolj ranljivo, ker so plaže na nekaterih območjih ustvarjene umetno.

Maresme je ribiško mesto, ki se je spremenilo v poletno destinacijo. Ribolov je bil tu nekoč glavna gospodarska dejavnost, vse pa se je spremenilo leta 1986, ko je bilo drugo največje špansko mesto imenovano za gostitelja olimpijskih iger leta 1992. Kjer so bile nekoč le skale so zgradili več novih plaž, ki so mesto preobrazile v eno najpomembnejših turističnih središč v Evropi.

A zdaj podnebne spremembe ogrožajo to preobrazbo prav v majhnih obalnih mestih, kot je Montgat, saj stopnjujejo nevihte, ki erodirajo obalo in povzročajo dvig morske gladine. Na Montgatu in bližnjih plažah se največja škoda zgodi jeseni in pozimi, ko uničujoči vremenski sistemi v južno Evropo prinašajo močne nevihte. Nevihte so v zadnjih letih povzročile opustošenje na obali Montgata. Aprila 2024 je nevihtni sistem prinesel valove, ki so se dvigali do 5 metrov visoko in dele Montgata pustili praktično brez plaže. Nato je bila po dosegu vrste hiš ob plaži zgrajena vrsta skal, ki služijo kot valobran. 

Čeprav so se oblasti odzvale z nadomestitvijo izgubljenega peska in izgradnjo nekaterih valobranov, to ne sledi eroziji obale. Ramon Torra, upravitelj tega območja, za AP priznava, da zgolj dodajanje peska ni dovolj. Kot pojasnjuje, je treba ustaviti njegovo izgubo.

Človeška dejavnost in kanaliziranje rek namreč vodita v večjo erozijo, za Guardian pojasnjuje Joan Manuel Vilaplana, geolog z raziskovalnega inštituta Observatori del GeoRisc. K poslabšanju stanja na tem območju močno pripomorejo tudi marine, pojasnjuje. Neurja so vedno močnejša, poleg tega pa se dviguje tudi morska gladina, kar pomeni, da valovi dobijo še več moči in povzročijo večjo škodo. V zadnjih 30 letih je gladina morja na katalonski obali narasla za 3,3 mm na leto, pojasnjuje Vilaplana, ki svari, da je treba premisliti, kaj počnemo, saj podnebne spremembe še povečujejo moč narave.

Poleg tega smo poročali, da na tem območju niso ogrožene le plaže, ampak tudi ena izmed najslikovitejših železniških prog Maresme, po kateri se potniki že več kot 170 let prevažajo iz Barcelone do Costa Brave – a koliko časa bodo potniki lahko uživali v vožnji z vlakom, ki jih popelje 'po morju'? Železniško linjo, ki poleg prevoza nudi tudi dih jemajoč pogled na morje, so zgradili leta 1848. Barcelono povezuje s 70 kilometrov oddaljenim Blanesom, znanim kot vrata na Costa Bravo. Sprva so jo zgradili za prevažanje premožnejših v njihove poletne rezidence. Vlak danes pelje skozi 16 mest, v katerih živi skupaj približno 500.000 prebivalcev. Ob trasi lahko naštejemo 37 plaž in pet marin. Med delavniki ta prevoz uporablja približno 100.000 ljudi, poleti pa so vlaki nabito polni, saj se ljudje iz Barcelone odpravljajo na plaže zunaj mesta. Vlak ponekod pelje tako blizu obali, da imate občutek, da se peljete po morju. Ogromni valovi med neurji pa dobesedno "odgriznejo" del obale in s tem ogrožajo tudi železniško progo, piše Guardian.

Evropa je najhitreje segrevajoča celina na svetu, temperature pa se od osemdesetih let prejšnjega stoletja dvigujejo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kažejo podatki Evropske službe za podnebne spremembe Copernicus, spomni AP. Ko se planet segreva, se dviguje morska gladina, predvsem zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode, ko se ta segreva. To povečuje tveganje za obalne poplave in nevihtne valove, ki vodijo do izgube zemljišč.